Postopek čiščenja osteopontina in glikomakropeptida iz sirotke

Ozadje

Sirotka, zlasti kisla sirotka, pogosto predstavlja glavni del odpadne vode v mlekarski industriji in s tem veliko breme za okolje. Vsebuje pa še veliko uporabnih sestavin, med drugim beljakovini osteopontin in glikomakropeptid, ki imata velik tržni potencial. Beljakovini se uporabljata v funkcionalnih živilih, medicinskih živilih in kot prehranska dopolnila. Osteopontin je pomemben za razvoj otrok in se dodaja v otroške formule. Glikomakropeptid ne vsebuje aminokisline fenilalanin in se zato uporablja v prehrani ljudi s fenilketonurijo. Iskanje načinov uporabe sirotke ima ključno vlogo pri varstvu okolja in prehrani ljudi v prihodnosti, lahko pa predstavlja tudi dodaten vir dohodka za mlekarne.

Opis izuma

Mikrofiltrirana in/ali koncentrirana, vendar sicer nespremenjena, sirotka iz mlekarn ali drugega vira, se frakcionira z monolitno kolono HPLC z močnim anionskim izmenjevalcem, ki veže osteopontin in v primeru sladke sirotke tudi glikomakropeptid. Po nanosu sirotke se posamezni vezani proteini postopoma eluirajo z raztopinami z naraščajočo ionsko jakostjo. S tem postopkom pridobimo zelo čisti osteopontin (> 90 %) in glikomakropeptid (> 70 %).

Glavne prednosti

Izum uporablja monolitne kolone HPLC, ki imajo v primerjavi s kolonami na osnovi delcev več prednosti pri izolaciji proteinov: učinkovitejši prenos mase zaradi konvekcijskega pretoka, višje pretoke in daljšo življenjsko dobo. Izum omogoča hkratno izolacijo visoko čistega osteopontina in glikomakropeptida brez spreminjanja sirotke. Sirotka se zato lahko pozneje uporabi za druge namene in predstavlja manjšo obremenitev za okolje kot pred postopkom izolacije. Vir beljakovin je lahko katera koli vrsta sirotke ali tekočine mlečnega izvora, če vsebuje osteopontin in/ali glikomakropeptid. V postopku se uporabljajo okolju prijazne kemikalije.