Pravo industrijske lastnine ureja naslednje pravice: patent, znamko, model, geografsko označbo, topografijo polprevodniških vezij in žlahtniteljsko pravico. Za njihovo pridobitev je potrebna registracija oziroma podelitev pristojnega nacionalnega (ali tudi mednarodnega) urada. V Republiki Sloveniji je za to pristojen Urad RS za intelektualno lastnino. Za imetništvo avtorske pravice ni potreben nikakršen registracijski postopek, saj avtorska pravica nastane že s samim nastankom avtorskega dela.
Poleg teh je treba omeniti še nekatere druge oblike intelektualne lastnine, ki prav tako predstavljajo rezultat inovativnega razmišljanja in ustvarjanja, niso pa izražene v obliki, primerni za varstvo s katerimi od zgoraj navedenih pravic. Primer teh so recimo poslovne skrivnosti, strokovno znanje in izkušnje (know-how), recepti.
Pregled pravic intelektualne lastnine
Industrijska lastnina
Pravica Industrijske lastnine
Kaj varuje
Čas trajanje pravice
Patent je pravica, ki se podeli za izum s slehernega področja tehnike, ki mora biti nov, na inventivni ravni in industrijsko uporabljiv
Izum – proizvod, postopek, funkcionalnost, tehnologijo, ki rešuje določen tehnični problem
Do 20 let (ob plačevanju pristojbin za vzdrževanje patenta)
Model je pravica, s katero se varuje videz izdelka
Videz izdelka – biti mora nov in izkazovati individualno naravo
5 let varstvo se lahko podaljša do največ 25 let
Znamka (blagovna ali storitvena) je pravica, s katero se registrira kakršen koli znak ali kakršna koli kombinacija znakov, ki omogočajo razlikovanje blaga ali storitev enega podjetja od blaga ali storitev drugega podjetja in ki jih je mogoče grafično prikazati
Znak ali kombinacijo znakov, sestavljenih zlasti iz besed, vključno z osebnimi imeni, črk, številk, figurativnih elementov, tridimenzionalnih podob, vključno z obliko blaga ali embalaže, in kombinacije barv
10 let varstvo se lahko neomejeno podaljšuje (vsakič za 10 let)
Napravo za izvajanje elektronske funkcije, ki je v končni ali vmesni obliki nedeljiva celota iz ene ali več spojenih plasti s polprevodniškimi elementi, od katerih je vsaj en element aktiven
10 – 15 let
Avtorska pravica
Avtorsko delo
Primeri avtorskih del
Čas trajanja pravice
Je individualna intelektualna stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, izražena na kakršen koli način
Pisana (tudi računalniški programi), govorjena, likovna, avdiovizualna, umetniška dela, podatkovne baze itd.
Od nastanka avtorskega dela in še 70 let po smrti avtorja
Neformalne oblike intelektualne lastnine
Vrsta neformalne intelektualne lastnine
Kaj varuje?
Know-how – skrito (zaupno), neoprijemljivo, a določeno znanje ali tehnologija, skupek informacij, izkušenj in veščin
Recepturo, postopek, tehnologijo in drugo znanje, ki ne smejo biti razkriti javnosti Tehnične izboljšave – tehnične in druge novosti ali njihove izboljšave, s katerimi se dosegajo večja storilnost, boljša kakovost proizvodov ali storitev, prihranek pri materialu ali energiji, boljše izkoriščanje strojev in naprav, boljši nadzor proizvodnje, boljša varnost pri delu ipd.
Poslovna skrivnost – vsak podatek, ki je rezultat dejavnosti tistega, ki jo je ustvaril; avtorju bi ob razkritju javnosti (splošni, raziskovalni ali poslovni) nastala premoženjska škoda
Podatki, ki morajo ostati znotraj organizacije, se označijo kot poslovna skrivnost. To so lahko postopki, tehnologije, recepti in drugo znanje, ki na trgu pomenijo konkurenčno prednost. Za ohranjanje poslovne skrivnosti je ob ustrezni oznaki pomembno predvsem ustrezno ravnanje vseh, ki vedo zanjo!
Ali veš …?
Kadar govorimo o pravicah intelektualne lastnine, velikokrat omenjamo moralne oz. materialne pravice.
Moralne (tudi osebne) pravice v vseh primerih pripadajo osebi, ki je ustvarila intelektualno lastnino; teh pravic ni mogoče prenašati s pogodbo ali drugače določiti, da pripada komu drugemu kot tistemu, ki jo je ustvaril.
Materialne (tudi premoženjske) pravice lahko pripadajo osebi, ki sama intelektualne lastnine ni ustvarila, a so bile nanjo prenesene na podlagi zakona ali pogodbe. Na primer pravice na službenih izumih, ustvarjenih na Univerzi v Ljubljani, po zakonu pripadajo Univerzi kot delodajalcu, lahko pa tudi drugi osebi, če je materialne pravice pridobila na podlagi pogodbe o prenosu pravic.
Spletna stran za funkcionalnost strani uporablja piškotke, ki ne hranijo osebnih podatkov. Nekateri piškotki so bili morda že nameščeni v skladu z zakonodajo. Z nadaljevanjem obiska strani soglašaš z njihovo uporabo. Več o piškotkih
