ABC intelektualne lastnine

Pridobitev, imetništvo, upravljanje in varstvo pravic intelektualne lastnine je predmet posebnega pravnega področja – prava intelektualne lastnine, ki ga urejata Zakon o industrijski lastnini in Zakon o avtorski in sorodnih pravicah.

Pravo industrijske lastnine ureja naslednje pravice: patent, znamko, model, geografsko označbo, topografijo polprevodniških vezij in žlahtniteljsko pravico. Za njihovo pridobitev je potrebna registracija oziroma podelitev pristojnega nacionalnega (ali tudi mednarodnega) urada. V Republiki Sloveniji je za to pristojen Urad RS za intelektualno lastnino. Za imetništvo avtorske pravice ni potreben nikakršen registracijski postopek, saj avtorska pravica nastane že s samim nastankom avtorskega dela.

Poleg teh je treba omeniti še nekatere druge oblike intelektualne lastnine, ki prav tako predstavljajo rezultat inovativnega razmišljanja in ustvarjanja, niso pa izražene v obliki, primerni za varstvo s katerimi od zgoraj navedenih pravic. Primer teh so recimo poslovne skrivnosti, strokovno znanje in izkušnje (know-how), recepti.

Pregled pravic intelektualne lastnine

Industrijska lastnina

Pravica Industrijske lastnine

Kaj varuje

Čas trajanje pravice


Patent je pravica, ki se podeli za izum s slehernega področja tehnike, ki mora biti nov, na inventivni ravni in industrijsko uporabljiv

Izum – proizvod, postopek, funkcionalnost, tehnologijo, ki rešuje določen tehnični problem

Do 20 let
(ob plačevanju pristojbin za vzdrževanje patenta)


Model je pravica, s katero se varuje videz izdelka

Videz izdelka – biti mora nov in izkazovati individualno naravo

5 let
varstvo se lahko podaljša do največ 25 let


Znamka (blagovna ali storitvena)
je pravica, s katero se registrira kakršen koli znak ali kakršna koli kombinacija znakov, ki omogočajo razlikovanje blaga ali storitev enega podjetja od blaga ali storitev drugega podjetja in ki jih je mogoče grafično prikazati

Znak ali kombinacijo znakov, sestavljenih zlasti iz besed, vključno z osebnimi imeni, črk, številk, figurativnih elementov, tridimenzionalnih podob, vključno z obliko blaga ali embalaže, in kombinacije barv

10 let
varstvo se lahko neomejeno podaljšuje (vsakič za 10 let)


Oznake, ki označujejo izvor blaga z nekega geografskega območja; značilnost tega blaga je bistveno odvisna od njegovega geografskega porekla

Časovno neomejene


Žlahtniteljska pravica

Nove sorte rastlin

20 – 25 let


Napravo za izvajanje elektronske funkcije, ki je v končni ali vmesni obliki nedeljiva celota iz ene ali več spojenih plasti s polprevodniškimi elementi, od katerih je vsaj en element aktiven

10 – 15 let


Avtorska pravica

Avtorsko delo

Primeri avtorskih del

Čas trajanja pravice


Je individualna intelektualna stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, izražena na kakršen koli način

Pisana (tudi računalniški programi), govorjena, likovna, avdiovizualna, umetniška dela, podatkovne baze itd.

Od nastanka avtorskega dela in še 70 let po smrti avtorja


Neformalne oblike intelektualne lastnine

Vrsta neformalne intelektualne lastnine

Kaj varuje?


Know-how – skrito (zaupno), neoprijemljivo, a določeno znanje ali tehnologija, skupek informacij, izkušenj in veščin

Recepturo, postopek, tehnologijo in drugo znanje, ki ne smejo biti razkriti javnosti
Tehnične izboljšave – tehnične in druge novosti ali njihove izboljšave, s katerimi se dosegajo večja storilnost, boljša kakovost proizvodov ali storitev, prihranek pri materialu ali energiji, boljše izkoriščanje strojev in naprav, boljši nadzor proizvodnje, boljša varnost pri delu ipd.


Poslovna skrivnost – vsak podatek, ki je rezultat dejavnosti tistega, ki jo je ustvaril; avtorju bi ob razkritju javnosti (splošni, raziskovalni ali poslovni) nastala premoženjska škoda

Podatki, ki morajo ostati znotraj organizacije, se označijo kot poslovna skrivnost. To so lahko postopki, tehnologije, recepti in drugo znanje, ki na trgu pomenijo konkurenčno prednost. Za ohranjanje poslovne skrivnosti je ob ustrezni oznaki pomembno predvsem ustrezno ravnanje vseh, ki vedo zanjo!

Ali veš …?

Kadar govorimo o pravicah intelektualne lastnine, velikokrat omenjamo moralne oz. materialne pravice.

Moralne (tudi osebne) pravice v vseh primerih pripadajo osebi, ki je ustvarila intelektualno lastnino; teh pravic ni mogoče prenašati s pogodbo ali drugače določiti, da pripada komu drugemu kot tistemu, ki jo je ustvaril.

Materialne (tudi premoženjske) pravice lahko pripadajo osebi, ki sama intelektualne lastnine ni ustvarila, a so bile nanjo prenesene na podlagi zakona ali pogodbe. Na primer pravice na službenih izumih, ustvarjenih na Univerzi v Ljubljani, po zakonu pripadajo Univerzi kot delodajalcu, lahko pa tudi drugi osebi, če je materialne pravice pridobila na podlagi pogodbe o prenosu pravic.

Prelistaj Vodnik po prenosu znanja na Univerzi v Ljubljani

Prelistaj