Pogosta vprašanja in odgovori

Kdo mora o izumu obvestiti Univerzo v Ljubljani?

O izumu morajo Univerzo v Ljubljani (Pisarno za prenos znanja) obvestiti zaposleni, študenti in tudi tiste osebe, ki so z UL v drugem pogodbenem razmerju (npr. gostujoči učitelji, sodelavci na projektih, …).

V katerem primeru je treba Univerzo v Ljubljani (Pisarno za prenos znanja) obvestiti o nastanku izuma?

Kadar je izum nastal kot rezultat vašega dela na Univerzi v Ljubljani oz. če ste pri razvoju izuma uporabljali sredstva Univerze v Ljubljani (npr. laboratorijsko opremo, material, …) je treba o izumu obvestiti Pisarno za prenos znanja Univerze v Ljubljani.

Ali moj izum izpolnjuje kriterije za pridobitev patenta?

Če želite svoj izum zavarovati s patentom, ga najprej poskušajte oceniti sami, pri tem pa upoštevajte vse pogoje za pridobitev te pravice. Patent se podeli za izum s slehernega področja tehnike, ki mora biti nov, na inventivni ravni in industrijsko uporabljiv. Iz te opredelitve izhajajo štirje temeljni elementi, ki morajo biti izpolnjeni, če želimo pridobiti patent: (1) izum je s področja tehnike, (2) novost, (3) inventivnost in (4) industrijska uporabljivost.

Kako vem, ali moj izum predstavlja novost?

Novost izuma je pomemben kriterij v postopku pridobitve patenta. Izum je nov, če ni vključen v stanje tehnike. V stanje tehnike pa se šteje vse, kar je bilo pred datumom vložitve patentne prijave dostopno javnosti z ustnim ali pisnim opisom, z uporabo ali kakor koli drugače. V stanje tehnike je prav tako vključena vsebina prijav, vloženih pred datumom vložitve vaše ali naše patentne prijave. Zato velja: kdor prvi prijavi, prvi dobi!

Kaj je »Freedom to operate« analiza?

»Freedom to Operate« ali na kratko FTO je raziskava, na podlagi katere preverimo (ali naročimo tako storitev pri profesionalnih izvajalcih, kot so patentni zastopniki ali odvetniške pisarne), ali obstajajo potencialne ovire pri komercializaciji produkta ali tehnologije. Ugotovitve iz take raziskave nam razjasnijo dejansko stanje na področju tehnologije, ki jo želimo ali tržiti ali testirati. Tako preprečimo ali vsaj zmanjšamo tveganje, da bi kršili intelektualno lastnino tretje osebe.

FTO raziskava vključuje brskanje v patentnih bazah, kjer preverimo, ali naš produkt, proces ali storitev posega v katerega izmed že podeljenih patentov ali katero vloženo patentno prijavo.

Kaj vse velja za razkritje javnosti in zakaj to oteži ali celo onemogoči pridobitev patenta?

Za pridobitev patenta morajo biti na dan vložitve patentne prijave izpolnjeni vsi pogoji, ki jih določa zakon (izum s področja tehnike, novost, inventivnost in industrijska uporabljivost). Tudi izumitelj(i) in/ali prijavitelj(i) sami morajo biti pazljivi in skrbno varovati svojo inovacijo kot zaupno, vse dokler ne vložijo patentne prijave. Prezgodnje razkritje javnosti ogrozi ali celo prepreči pridobitev patenta, in to zaradi nepazljivosti izumitelja ali prijavitelja samega.

KJE in KDAJ je treba biti še zlasti pozoren? Zagovori diplomskih in magistrskih nalog ali doktorskih disertacij, objave člankov in drugih publikacij, predstavitve na konferencah, seminarjih ali sejmih, pogovori ali pogajanja z morebitnimi poslovnimi partnerji oziroma vlagatelji itd. To so primeri, pri katerih je tako ali drugače v manjšem ali večjem številu prisotna javnost, ki se seznanja z vašim izumom oziroma inovacijo. Izpolnitev in predložitev obrazca za prijavo izuma/know-howa/računalniškega programa NE pomeni razkritja javnosti, prav tako pa s tem izum še ni pravno zavarovan.

Ali lahko najprej objavim članek o izumu in nato vložim patentno prijavo?

Pazite: najprej poskrbite za pravno varstvo (vložitev patentne prijave), šele nato svoj izum objavite. Vložitev patentne prijave vam ne preprečuje objavljanja in/ali trženja izuma. Za izpolnitev pogojev za pridobitev patenta je pomemben le časovni vrstni red.

Ali mi patentna prijava onemogoči objavo članka?

Ne. Objavljanje in patentiranje sta v celoti kompatibilna, če je patentna prijava vložena pred objavo članka ali katero koli drugo obliko razkrivanja javnosti.

Ali je obvestitev Pisarne za prenos znanja o službenem izumu enaka vložitvi patentne prijave?

Izpolnitev in predložitev obrazca za prijavo izuma/know-howa/računalniškega programa ne pomeni, da je s tem vaš izum zdaj pravno zavarovan oziroma da je bila vložena patentna prijava. Obrazec je le razkritje službenega izuma Pisarni za prenos znanja. Glej tudi vprašanje »Kdo poskrbi za pravno varstvo izuma/inovacije?«.

Kaj je SLUŽBENI izum?

Pri službenem izumu so pomembne zlasti okoliščine nastanka izuma; gre namreč za izum:

  • ki ga ustvari izumitelj med trajanjem delovnega razmerja pri Univerzi v Ljubljani pri izpolnjevanju pogodbe o zaposlitvi oziroma pri izpolnjevanju nalog, ki jih zahteva Univerza ali na podlagi posebne pogodbe, sklenjene med izumiteljem in Univerzo ali članico Univerze (neposredni službeni izum);
  • ki je ustvarjen pri opravljanju poklica, če so k nastanku izuma večinoma pripomogle izkušnje, ki si jih je izumitelj pridobil na delovnem mestu ali z uporabo sredstev, ki mu jih je Univerza dala na razpolago (posredni službeni izum).

KDAJ je o inovaciji treba obvestiti Pisarno za prenos znanja Univerze v Ljubljani?

Ko zaposleni ali študent Univerze v Ljubljani razvije idejo ali ustvari že nek oprijemljiv izdelek, za katerega meni, da je resnično izjemen in inovativen, naj o izumu oziroma potencialni inovaciji nemudoma obvesti Pisarno za prenos znanja Univerze v Ljubljani. Če izumitelj dvomi, ali sploh gre za potencialno inovacijo ali ne, ga spodbujamo, da se z zaposlenimi iz Pisarne za prenos znanja vselej tudi posvetuje – pred oddajo obrazca ali potem, ko ga je že oddal. Glej tudi vprašanje »Kaj je službeni izum?«.

KDO mora izpolniti obrazec za prijavo izuma/know-howa/računalniškega programa?

Obrazec za prijavo izuma/know-howa/računalniškega programa mora izpolniti vsak, ki je pripomogel(la) k nastanku izuma oziroma druge inovacije in je:

  • bodisi v delovnem razmerju na Univerzi v Ljubljani;
  • bodisi je z Univerzo v Ljubljani v drugem pogodbenem razmerju (gostujoči učitelj, sodelavci na projektih itd.);
  • bodisi študent, če gre za rezultat njegovega dela pri izvajanju študijskih obveznosti na Univerzi v Ljubljani oziroma je pri tem uporabljal sredstva Univerze v Ljubljani.

Če je k nastanku izuma prispevalo več izumiteljev (v tem primeru gre za soizumitelje), je treba v obrazcu izpolniti podatke o vseh in tudi določiti (v %) njihov prispevek k nastanku izuma. Če deleži niso določeni, se šteje, da je vsak sodelujoči k nastanku prispeval v enaki meri in so torej deleži enaki. Prav tako morajo obrazec podpisati vsi.

Kdo je IZUMITELJ in kdo je IMETNIK patenta?

Izumitelj je oseba, ki je s svojim intelektualnim vložkom ustvarila izum ali skupaj z drugimi soizumitelji prispevala k njegovemu nastanku. Prijavitelj je oseba, ki je navedena v patentni prijavi in ki ob uspešni registraciji patenta postane imetnik oziroma nosilec (pravic iz) patenta.

Izumitelj je lahko prijavitelj patenta, ni pa to nujno. To zlasti ne bo veljalo pri službenih izumih, na katerih je delodajalec (npr. Univerza v Ljubljani) prevzel pravice na izumu, ter v drugih primerih, kjer je ali po zakonu ali s posebno pogodbo imetništvo pravic na izumu drugače urejeno. Patent se lahko podeli na ime osebe, ki ni izumitelj, če ji pripadajo pravice iz patenta (npr. Univerzi kot delodajalcu izumitelja ali drugi osebi, npr. investitorju, ki je finančno prispeval k nastanku izuma, na podlagi posebne pogodbe).

KAM moram poslati obrazec za prijavo izuma/know-howa/računalniškega programa?

Obrazec naslovite na Pisarno za prenos znanja Univerze v Ljubljani, tako da ga:

  • pošljete Pisarni za prenos znanja s priporočeno pošto (Pisarna za prenos znanja, Univerza v Ljubljani, Kongresni trg 12, 1000 Ljubljana) s pripisom ZAUPNO – NE ODPIRAJ!;
  • pošljete po e-pošti na ipr@uni-lj.si ipr@uni-lj.si (v tem primeru je treba obrazec naknadno poslati tudi po redni pošti, saj ga morajo lastnoročno podpisati vsi izumitelji/raziskovalci) ali
  • osebno prinesete v Pisarno za prenos znanja.

Kateri so koraki v postopku prevzema službenega izuma na Univerzi v Ljubljani?

Na podlagi (1) izpolnjenega obrazca za prijavo izuma/know-howa/računalniškega programa Pisarna za prenos znanja Univerze v Ljubljani pripravi (2) oceno potenciala izuma, tako z vidika pravnega zavarovanja s pravicami industrijske lastnine kot tudi njegov tržni potencial. Za tem svojo (3) strokovno oceno izuma poda še članica in, če se slednja tako odloči, tudi zunanji strokovnjak z zadevnega področja. Sledi (4) obravnava izuma na seji Komisije za inovacije Univerze v Ljubljani. Če izum izkazuje potencial, (5) rektor izda sklep o prevzemu izuma.
Zaradi kakovostnejše priprave strategije varstva in trženja izuma je pomembno, da izumitelj med postopkom sodeluje s Pisarno za prenos znanja, pomaga z dodatnimi pojasnili in opisi ter jasno izrazi svoj namen in cilj bodočega upravljanja izuma (ali želi izumitelj še naprej aktivno sodelovati pri prenašanju izuma na trg ali razmišlja o samostojni podjetniški poti itd.).
Opisan postopek je podrobneje urejen v Pravilniku o upravljanju s pravicami industrijske lastnine na Univerzi v Ljubljani.

Kdo poskrbi za pravno varstvo izuma/inovacije?

Pisarna za prenos znanja Univerze v Ljubljani vodi postopke pridobitve pravnega varstva in vzdrževanja pravic industrijske lastnine. Še preden Univerza v Ljubljani prevzame službeni izum, Pisarna za prenos znanja po prejemu obrazca za prijavo izuma in pridobitvi ocene izuma povabi izumitelje na sestanek, kjer se vse strani o izumu, njegovem tržnem potencialu in smiselnosti ustreznega patentnega varstva pogovorijo in skupaj dogovorijo za ustrezno pravno zavarovanje.

Po prevzemu Pisarna za prenos znanja sproži postopek pridobitve patenta. Najprej poišče primernega patentnega zastopnika, nato pa z izbranim patentnim zastopnikom v sodelovanju z izumiteljem pripravi patentno prijavo in poskrbi za vložitev na želeni patentni urad.

Ali bo Pisarna za prenos znanja prijavila samo slovenski patent?

Pri odločitvi, kje je pomembno zavarovati izum s patentom – ali bo to samo v Sloveniji ali (tudi) v tujih državah –, izhajamo iz t. i. načela teritorialnosti: patent velja samo v državah, kjer je bil podeljen. Ob pripravi strategije pravnega zavarovanja izuma je zato treba oceniti, v katerih državah oziroma regijah bi vaša inovacija dosegla največji tržni uspeh. Tam jo je treba najprej zavarovati.

Kako dolgo traja postopek pridobitve patenta?

Običajno je patent podeljen po 3 do 5 letih, vendar je izum s patentom zavarovan že z dnem vložitve patentne prijave.

Kakšna je vloga izumitelja v postopku pridobivanja patenta?

Za učinkovito patentno varstvo je ključnega pomena kakovostno napisana patentna prijava. Ker gre za kompleksen dokument, ki zahteva pravno in tudi strokovno-tehnično znanje, ni priporočljivo, da se je lotijo izumitelji sami, vendar pa lahko izbranemu patentnemu zastopniku prav oni nudijo najboljšo pomoč pri opisovanju izuma in oblikovanju patentnih zahtevkov. Celotno komunikacijo in dogovarjanje s patentnim zastopnikom vodi Pisarna za prenos znanja z obveščanjem izumiteljev, strokovna komunikacija o izumu pa poteka neposredno med izumitelji in patentnim zastopnikom ob vednosti Pisarne za prenos znanja.

Kdo je naveden na patentni prijavi?

Na patentnih prijavah, katerih predmet so službeni izumi Univerze, se kot prijavitelj navede Univerza (in ne posamezna članica Univerze), vselej pa se v patentni prijavi kot izumitelji navedejo osebe, ki so ustvarile izum (vključno s tistimi, ki niso zaposlene na Univerzi).

Kako poteka trženje službenih izumov?

Eden izmed ciljev Pisarne za prenos znanja je najti ustreznega poslovnega partnerja, ki bo izume oziroma inovacije, nastale na Univerzi v Ljubljani, primerno tržno izkoristil in s tem ustvaril dodano vrednost – izumu, svojemu podjetju in trgu.

Tudi v tej fazi upravljanja izuma je nujno sodelovanje med Pisarno za prenos znanja in izumitelji. Primernega poslovnega partnerja bo lažje najti tudi s povezavami izumiteljev v akademski sferi in gospodarstvu. Treba je omeniti, da iskanje primernega partnerja ni preprost in hiter proces, saj lahko včasih traja tudi nekaj mesecev ali celo let; odvisno od stanja na trgu in pripravljenosti podjetij za investiranje. Treba je torej ostati potrpežljiv, vztrajen in odločen.

Poslovne partnerje lahko pridobimo po različnih poteh in z raznimi sredstvi, na primer s:

  • pripravo in razdeljevanjem promocijskega materiala;
  • pripravo predstavitev in tako imenovanih »pitchev« pred morebitnimi partnerji in investitorji;
  • pripravo tehnoloških ponudb;
  • neposrednim iskanjem partnerjev v gospodarstvu, na konferencah, sejmih, prek sestankov B2B in R2B;
  • objavo raziskav/izumov na naši spletni strani.

Katere pogodbe Univerza v Ljubljani navadno sklepa s poslovnimi partnerji?

Izumi oziroma inovacije se v prakso prenašajo na dva načina. Bodisi gre za licenciranje/prenos pravic intelektualne lastnine ali ustanovitev novega podjetja (glej tudi vprašanje »Kaj je odcepljeno/spin-out podjetje?«).

Licenčna pogodba pomeni dovoljenje za gospodarsko izkoriščanje predmeta licence tretji osebi, ki do tega sicer ni upravičena. Imetnik pravice – dajalec licence – še naprej ostane imetnik, nasprotni stranki (pridobitelju licence) pa omogoči le uporabo predmeta licenčne pogodbe. Obseg tega dovoljenja določita stranki v medsebojnih pogajanjih in na koncu v sami pogodbi. Predmet licenčne pogodbe so lahko pravice industrijske lastnine (patent, znamka, model), prijave teh pravic (npr. patentna prijava), software (računalniški program) in know-how.

S pogodbami o prenosu pravic intelektualne lastnine se imetništvo nad pravicami industrijske lastnine oziroma znanjem/tehnologijo prenese z ene osebe na drugo. Tipičen primer pogodbe o prenosu je prodajna pogodba. Stranki sta odsvojitelj (npr. prodajalec) in pridobitelj (npr. kupec), ki po sklenitvi pogodbe postane novi imetnik pravice oziroma drugega predmeta pogodbe o prenosu. Velikokrat pa se stranki hkrati dogovorita še o t. i. povratni licenci – prejšnji imetnik (odsvojitelj, prodajalec) torej pridobi licenco za uporabo predmeta pogodbe.

Po navadi se Univerza za tovrstno pogodbo odloči, če znanja oziroma pravice ne namerava tržiti sama po lastnih kanalih in z lastnimi sredstvi. Poleg tega ji tak prenos zagotavlja takojšen denarni priliv. Po uspešnem pogodbenem prenosu pravice oziroma znanja je treba poskrbeti še za vpis novega imetnika v register pri pristojnem uradu za intelektualno lastnino, kadar se to zahteva skladno z zakonodajo.

Kako se deli prihodek iz prodaje ali licenčnine izuma/know-howa/patenta (t. i. inovacijski prihodek)?

S prihodkom iz licenčne pogodbe ali pogodbe o prenosu (prodaji) pravic intelektualne lastnine (tudi inovacijski prihodek) se najprej pokrijejo stroški zavarovanja intelektualne lastnine (npr. pristojbina za patentno prijavo, stroški storitev patentnega zastopnika). Preostanek se deli med izumitelje, članico in Univerzo, in sicer po naslednjem ključu: 10–30 % Univerza, 30–50 % članica Univerze in 40 % izumitelj(i). Del prihodka, ki ga prejme Univerza, je namenjen razvoju in širitvi aktivnosti v zvezi s prenosom univerzitetnega znanja v gospodarstvo.

Kaj ureja pogodba o skupnem izumu?

Kadar več partnerjev ali izumiteljev, zaposlenih v različnih institucijah ali organizacijah, prispeva k nastanku rezultatov oziroma izuma, sodelujoči partnerji oziroma institucije (kot delodajalci) sklenejo pogodbo o skupnem izumu. Tovrstna pogodba se navadno sklene po zaključku projekta, njen ključni del pa je dogovor o skupnem imetništvu izuma.

V pogodbi se partnerji dogovorijo zlasti o naslednjih temeljnih točkah:

  • delitev imetništva (določi se delež posameznega partnerja glede na materialne, finančne in inovativne prispevke), določi se tudi razmerje deležev prihodkov iz pravic intelektualne lastnine;
  • način in obseg pravnega zavarovanja (vrste pravnega varstva, geografska določitev zaščite);
  • izbira partnerja za koordiniranje in vodenje postopkov pravnega varstva, določitev razdelitve stroškov varovanja in uveljavljanja pravic intelektualne lastnine;
  • pravice izkoriščanja izuma (oz. nadgradenj, prodaje oz. licenciranja).

Kdo ima avtorsko pravico na zaključnem delu študenta?

S tem ko študent izdela pisno zaključno delo, ustvari avtorsko delo, na katerem po samem zakonu pridobi tudi avtorsko pravico. Po pravilih Statuta Univerze v Ljubljani mora del te pravice prenesti na Univerzo v Ljubljani.

V skladu s splošnim pravilom po 10. členu ZASP je avtor fizična oseba, ki je ustvarila avtorsko delo. Ob tem opozarjamo, da študent v skladu s 133. členom Statuta ob predložitvi zaključnega dela na Univerzo prenese pravico reproduciranja in pravico dajanja na voljo javnosti prek Repozitorija Univerze v Ljubljani (132. do 135. člen Statuta Univerze v Ljubljani).

Kaj je tripartitna pogodba in kaj je v njej določeno?

Tripartitna ali tristranska pogodba je pogodba, sklenjena med tremi strankami. V primeru nekaterih zaključnih študentskih nalog lahko Univerza in študent v okviru priprave naloge k sodelovanju pritegneta partnerja iz gospodarstva oziroma industrije (ali se nanj odzoveta, če pride pobuda za sodelovanje s strani gospodarskega partnerja). V takem primeru je priporočljivo skleniti tripartitno pogodbo, katere stranke so Univerza v Ljubljani, poslovni partner iz gospodarstva in študent, saj vsaka stran uresničuje svoj namen in cilj ter ima tudi drugačne pravice in obveznosti. Za študenta sta to predvsem izdelava pisnega zaključnega dela študija in zaključek študija na Univerzi v Ljubljani, kar je hkrati cilj, pravica in obveznost študenta.

Nekateri elementi tovrstnih pogodb, ki jih stranke v vsakem posameznem primeru glede na okoliščine takega primera ustrezno uredijo:

  • imetništvo avtorske pravice (glej prejšnje vprašanje »Kdo ima avtorsko pravico na zaključnem delu študenta?«);
  • objava zaključnega dela;
  • komu pripadajo rezultati raziskav, opisani v zaključnem delu, in kdo jih ima pravico upravljati;
  • obveznost pravnega zavarovanja rezultatov pred objavo zaključnega dela (zagovor).

Zakaj (kot raziskovalec) sodelovati s podjetji?

Univerza v Ljubljani spodbuja sodelovanje z gospodarstvom (prek Pisarne za prenos znanja). Tovrstno sodelovanje izboljšuje ekonomski položaj Univerze in članic, kar pomeni tudi boljšo raziskovalno opremo, večji ugled raziskovalca in Univerze v družbi, stabilnejši razvoj ter ne nazadnje tudi pritegnitev boljših študentov in osebja. Vključuje tudi vpliv raziskovalca, članice in Univerze na družbeno okolje, slovensko oziroma mednarodno.

Kaj Univerza v Ljubljani ponuja podjetjem?

Univerza v Ljubljani je največja znanstveno-izobraževalna ustanova v Sloveniji in ima močan vpliv na širše družbeno okolje, prispeva pa tudi h konkurenčnosti Slovenije. Zaveza k odličnosti in strokovnosti raziskav prinaša dobrobit, koristi in konkurenčne prednosti tudi za gospodarstvo.

Univerza podjetjem ponuja naslednje storitve:

  • svetovanje in druge storitve (delavnice, ekspertna mnenja, analize, uporabo raziskovalne infrastrukture). Seznam ekspertiz UL
  • izvedbo raziskav po meri;
  • oblikovanje in izvedbo skupnih raziskovalnih projektov;
  • oblikovanje in izvedbo slovenskih, mednarodnih in evropskih projektov;
  • partnerstvo pri nadaljnjem razvoju tehnologij;
  • licenciranje oziroma odkup pravic intelektualne lastnine Univerze v Ljubljani;
  • sodelovanje s študenti;
  • pridobivanje vrhunskih kadrov.

Pomagamo vam poiskati rešitve za izzive vašega podjetja. Poiščemo vam sogovornike – strokovnjake raziskovalce s potencialnimi rešitvami – in organiziramo individualna srečanja z raziskovalci. Spoštujemo pogoje zaupnosti!

Pišite nam na e-naslov: gospodarstvo@uni-lj.si.

Kakšna je razlika med spin-off in spin-out podjetjem?

Spin-out podjetje je podjetje, kateremu inštitut/univerza daje licenco za intelektualno lastnino, podjetje pa jo plača.

Spin-off podjetje je podjetje, ki je na podlagi vložka intelektualne lastnine in/ali drugih kapitalskih vložkov v solastništvu univerze ali inštituta. Ti tipi odcepljenih podjetij zaenkrat v Sloveniji niso dovoljeni.

Kaj je odcepljeno/spin-out podjetje?

Izraz odcepljeno oziroma spin-out podjetje uporabljamo za podjetje, ki ga ustanovi en ali več zaposlenih na Univerzi v Ljubljani. Nameni odcepljenega podjetja so nadaljnji razvoj in trženje znanja, nastalega v okviru zaposlitve na Univerzi, in prenos na novo podjetje bodisi s podelitvijo licence ali prodajo pravic intelektualne lastnine.

Včasih je ustanovitev spin-out podjetja najboljši način prenosa znanja v gospodarstvo. Univerza v Ljubljani spodbuja ustanavljanje tovrstnih podjetij, saj menimo, da je to dober način prenosa znanja v industrijsko rabo.

Kako ti Pisarna in LUI pomagata na začetku tvoje podjetniške poti?

Vloga Pisarne za prenos znanja

Posvet o podjetniški ideji

Priprava soglasij za ustanovitev podjetja

Priprava licenčnih in drugih pogodb

Pravno varstvo in razvoj intelektualne lastnine

Povezovanje z gospodarstvom

Priprava na »pitch«, na dogodkih, kot so Rektorjeva nagrada, Falling Walls in podobni

Organizacija izobraževanj s področja podjetništva in intelektualne lastnine

Posvet o podjetniški ideji

Vloga LUI

Osnovno svetovanje pred vstopom na podjetniško pot

Pomoč pri pripravi poslovnega modela

Kratka in učinkovita izobraževanja s področja marketinga, financ in vodenja podjetja

Mentorska pomoč pri razvoju in rasti podjetja

Najem prostorov, pisarn in konferenčnih sob

Mreženje z drugimi podjetniki, investitorji in razvijalci, sanjači itd.

Ali za uresničitev podjetniške ideje potrebujem tudi ekipo?

Z večanjem števila sodelujočih pri vašem projektu si lahko močno povečate možnosti za uspeh vaše ideje. A če za sodelovanje ne izberete pravih ljudi, lahko ti postanejo ovira. Izredno pomembno je število članov vaše ekipe. Idealno število ljudi, ki naj bi sestavljali dobro start-up ekipo, je v povprečju ocenjeno med 4 in 5 članov. Ekipo zatem širite skladno z rastjo podjetja. Še vedno pa lahko sodelujete z zunanjimi sodelavci s kompetencami, ki jih vi potrebujete.

Uspešni direktorji se strinjajo, da je natančna razdelitev dela in nalog posameznih članov ekipe nujna za dobro delovanje ekipe. A ključ za doseganje najboljših rezultatov in dobro delovanje ekipe je skupen vsem dobrim ekipam; sodelovanje, dobra medsebojna komunikacija in stalen pretok informacij.

Ko boste ustanavljali spin-out podjetje vam svetujemo, da v zgodnji fazi izberete vodjo projekta oz. ekipe. To je lahko raziskovalec, eden izmed izumiteljev ali izbrani direktor.

Kdo mi lahko pomaga na podjetniški poti?

Pisarna za prenos znanja

Pomembna vloga Pisarne je spodbujanje podjetništva na Univerzi in pomoč na samem začetku podjetniške poti.

Ljubljanski univerzitetni inkubator

Poslanstvo Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja (LUI) je biti »osebni trener podjetništva«, ki podjetnikom in vsem, ki želijo to postati, pomaga, da preizkusijo in uresničijo svoje ideje na trgu. Posvečajo se dvigovanju podjetniške zavesti in podjetniškega znanja, tako v univerzitetnem kot tudi širšem okolju.

Podporo podjetništvu, preko svetovanj usposabljanj in drugih oblik pomoči, nudijo tudi:

Kako pridobim kapital za start-up podjetje?

V sklopu financiranja se lahko v Sloveniji prijavite tudi na različne oblike državne pomoči, ki se dodeljujejo preko javnih razpisov.

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije pripravlja politiko in izvaja programe ter ukrepe za promocijo podjetništva. Poleg Ministrstva pa programe izvaja Slovenski podjetniški sklad.

Slovenski podjetniški sklad (SPS)

SPS vsako leto razpisuje državne pomoči za razvojno-širitvene naložbe malih in mikropodjetij v Sloveniji. Sklad je v “Programu mladi” oblikoval ponudbo produktov za mlada, inovativna podjetja. Ti produkti spremljajo podjetje od zagona oziroma začetka razvoja produkta do preverjanja tržnega potenciala, vstopa na trg in širitve na nove trge.

Med najbolj prepoznanimi so tako spodbude za razvoj produkta P2, za vstop na trg SK75, SK 200 ter mikrokrediti namenjeni nadaljnji rasti podjetja. Več o aktualnih razpisih si lahko preberete na njihovi spletni strani.

Poleg SPS vam podporo pri financiranju in razvoju podjetja nudijo tudi:

Poleg zgoraj omenjenih možnosti pridobivanja kapitala pa je treba omeniti tudi subvencije in druge oblike finančnih podpor:

V Pisarni za prenos znanja smo v stikih z mednarodnimi investitorji in investicijskimi skladi, specializiranimi za različna področja. Raziskovalce s potencialnimi inovacijami lahko povežemo z njimi in vzpostavimo stik za potencialno sodelovanje.

Kaj je poslovni načrt in kako ga napisati?

Poslovni načrt je dokument, s katerim boste preverili ustreznost svoje podjetniške ideje, opredelili vizijo podjetja, poslanstvo in cilje ter določili strategijo poslovanja. Za pisanje poslovnega načrta je potrebno dobro poznavanje problema, katerega rešujete z vašo poslovno idejo, poznavanje rešitve ter tudi financ in trženja. Pri tem si lahko pomagate s tako imenovanimi poslovnimi modeli. Ti omogočajo nastavitev mehanizma, preko katerega podjetje pridobiva denar.

Trenutno najbolj aktualen poslovni model se imenuje vitki okvir ali »Lean canvas model«. Obsega le eno stran in ga lahko sproti tudi prilagajate. V njem jedrnato zapišete bistvo svojega produkta. Največji problem novonastalih podjetij je ta, da se preveč fokusirajo na produkt, ostale točke pa pogosto zanemarjajo. Naloga novih podjetij ni samo obvladati produkta, ampak zagotoviti tudi prehod na trg in komercializacijo.

Vitki okvir in opis ključnih točk poslovnega modela si lahko prenesete na tej povezavi.
Podrobno so te točke opisane tudi v e-knjigi Delaj vitko.

Kako ustanovim podjetje?

Ko ste opravili raziskavo trga in preverili, ali je vaša podjetniška ideja primerna za izvedbo, se je treba soočiti z ustanovitvijo podjetja. Ustanovitev podjetja (s. p. ali enostavnega d.o.o.) lahko opravite na eni izmed fizičnih SPOT točk ali preko spleta. Če bi želeli ustanoviti večosebno družbo z omejeno odgovornostjo, pa postopek ustanovitve opravite pri notarju.

Ko se začnete odločati o ustanovitvi podjetja, je smiselno pogledati razlike med poslovnimi oblikami podjetij.

Kako uredim razmerje med Univerzo in odcepljenim podjetjem?

Univerza v Ljubljani si prizadeva gojiti kulturo inovativnosti, odprtosti, povezovalnosti in nagnjenosti k tveganju, ki ga prinaša podjetniška pot. Zaposleni, ki ustanavljate podjetje, morate pred tem pridobiti soglasje Univerze, novonastalo podjetje pa pridobiti dovoljenje za uporabo univerzitetnega znanja s podpisom licenčne pogodbe oz. pogodbe o prenosu pravic intelektualne lastnine.
Za več informacij stopite v stik z nami.

Ali potrebujem soglasje za ustanovitev odcepljenega podjetja?

Če nameravate ustanoviti odcepljeno podjetje in v njem opravljati poslovodno funkcijo ali funkcijo prokurista, morate prek Pisarne za prenos znanja pridobiti soglasje Univerze in članice, na kateri opravljate delo. Postopek izdaje soglasja se začne z izpolnitvijo obrazca za ustanovitev odcepljenega podjetja.
Univerza in članica podata soglasje za ustanovitev odcepljenega podjetja, če dejavnost, ki jo bo podjetje opravljalo, ne pomeni konkurence za Univerzo.

Preberite si več o »izogibanju nasprotju interesov in pogojih za opravljanje dela izven UL«.

Ali lahko hkrati opravljam delo na Univerzi in v odcepljenem podjetju?

Zaradi potencialnega navzkrižja interesov ni zaželeno, da bi zaposleni poleg zaposlitve na Univerzi hkrati v odcepljenem podjetju opravljali delo, ki je po naravi ali vsebini podobno delu, ki ga opravlja na UL (npr. raziskovalno delo ali strokovno svetovanje na tematikah, ki so sorodne tistim, ki jih opravlja v okviru zaposlitve na Univerzi).

Če želite opravljati tako delo v spin-out podjetju in se v njem zaposliti, lahko z Univerzo sklenete dogovor o suspenzu pogodbe o zaposlitvi. Tako ostanete v delovnem razmerju, pravice iz delovnega razmerja pa vam za dogovorjeni čas mirujejo. S tem se za vas zmanjša tveganje, saj imate možnost, da se lahko po preteku dogovorjenega obdobja vrnete na delovno mesto na Univerzi.

Če ohranite zaposlitev na Univerzi in ste hkrati lastnik podjetja oziroma v njem opravljate poslovodno funkcijo, se morate v skladu s Pravilnikom o izogibanju nasprotju interesov in pogojih za opravljanje dela izven Univerze v Ljubljani držati pravil, ki jih podrobneje opisujemo v Vodniku.

Stopite v stik z nami

ipr@uni-lj.si

Izvedite več o prenosu znanja na UL

Vodnik

Prelistaj Vodnik po prenosu znanja na Univerzi v Ljubljani

Prelistaj