BLOG: Od prenosa znanja k valorizaciji univerzitetnega znanja

Avtor: Peter Alešnik, vodja Službe za spodbujanje odcepljenih podjetij

Prenos znanja ali valorizacija znanja? Potato potahto? V obeh primerih gre za proces, ki omogoča preoblikovanje rezultatov razvojno-raziskovalnih aktivnosti v izdelke in rešitve, s čimer raziskovalne organizacije prispevamo h gospodarski blaginji, trajnostnemu, družbenemu napredku in oblikovanju naprednejših politik države. Pa vendar med obema terminoma obstajajo določene razlike, ki vplivajo na razumevanje tega področja.

Evropska komisija je že leta 2008 sprejela Priporočilo 2008/416/ES o upravljanju intelektualne lastnine pri dejavnostih prenosa znanja in kodeks ravnanja za univerze in druge javne raziskovalne organizacije¹. V njem predlaga, da naj prenos znanja postane ena izmed prednostnih nalog javnih raziskovalnih organizacij, poleg izobraževanja in raziskovanja. Pod pojmom prenos znanja smo v preteklosti razumeli predvsem izkoriščanje intelektualne lastnine s pomočjo pogodbenega sodelovanja s podjetji, licenciranje intelektualne lastnine in ustanavljanje odcepljenih podjetij.

Decembra 2022 (tj. 14 let kasneje) je Evropska komisija sprejela Vodilna načela za valorizacijo znanja² pri raziskavah in razvoju in z uvedbo novega izraza: »valorizacija znanja« razširila pomen področja. Če se »prenos znanja« osredotoča predvsem na tehnologije in njihovo komercializacijo, je »valorizacija znanja« širši pojem, saj vsebuje tri glavne poudarke: vključenost vseh deležnikov, upravljanje z intelektualno lastnino in spodbujanje podjetniške kulture.

Univerza v Ljubljani deluje v skladu z evropskimi in globalnimi trendi in si prizadeva vzpostaviti okolje za uspešno valorizacijo znanja ter s tem prispevati k izboljšanju kakovosti življenja in družbenih razmer v Sloveniji ter prispeva h konkurenčnosti slovenskega, evropskega in drugih gospodarstev. V nadaljevanju bom predstavil nacionalne okvirje in nekatere izmed aktivnosti na Univerzi v Ljubljani, ki pomagajo študentom, raziskovalcem in vsem deležnikom inovacijske skupnosti, da lahko uspešno uporabijo univerzitetno znanje.

Nacionalni okvirji za valorizacijo znanja v RS Slovenije

Strategija razvoja Slovenije do leta 2030³ določa, da se bomo kot družba usmerjali k znanju in inovacijam ter ustvarjanju visoke dodane vrednosti. Eden izmed ključnih ciljev je spodbujanje razvoja znanosti in raziskav na prednostnih področjih in prenosa raziskovalnih dosežkov v gospodarstvo z namenom izboljšanja konkurenčnosti, višje kakovosti življenja in učinkovitega reševanja družbenih izzivov.

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport RS (prej del Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport RS) je v okviru Slovenske strategije pametne specializacije⁴ S4 oziroma pri prenovi iz S4 na S5 (ti. Strategija pametne specializacije 2030) kot osrednji cilj postavilo zeleni prehod. Tega ni moč uresničiti brez ustreznih znanj in kompetenc, kot tudi ne brez ustreznih in dovolj razvitih orodij, torej ključnih omogočitvenih tehnologij (angl. enabling technologies). Osrednji sveženj ukrepov S5 se deli v štiri vsebinska področja investicij: (a) izboljšanje raziskovalnih in inovacijskih zmogljivosti ter uvajanje naprednih tehnologij, (b) izboljšanje rasti in konkurenčnosti MSP ter ustvarjanje delovnih mest v MSP, (c) razvoj znanj in spretnosti za pametno specializacijo, industrijsko tranzicijo in podjetništvo in (d) digitalna preobrazba.

Znanstvenoraziskovalna in inovacijska strategija Slovenije 2030⁵ (ZRISS 2030) v delu, ki se nanaša predvsem na Cilj 5, tj. Pospešeno sodelovanje med znanostjo in gospodarstvom, prenos znanja in inovacije, z naštetimi ukrepi pa predstavlja ključni strateški dokument na področju valorizacije raziskav, razvoja in inovacij.

Od leta 2022 velja Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti⁶ (ZZrID), ki med drugim v 77. členu omogoča ustanovitev odcepljenega podjetja in vstop vanj z intelektualno lastnino Univerze v Ljubljani. S tem zagotavlja okvirje za sodobno in napredno inovacijsko skupnost, krepi možnosti za valorizacijo znanja in izboljšuje konkurenčnost slovenskega univerzitetnega okolja.

Načrt za okrevanje in odpornost⁷ (NOO) je nacionalni program reform in naložb, ki predvideva številne ukrepe za zeleni prehod, digitalno preobrazbo, podporo gospodarstvu, raziskave in razvoj, izobraževanje, zdravstvo, socialno varnost in stanovanjsko politiko. Veliko teh ukrepov upošteva številne priložnosti in možnosti za valorizacijo univerzitetnega znanja.

Univerza v Ljubljani se aktivno vključuje v procese za omogočanje valorizacije znanja pri pripravi in izvajanju nacionalnih in mednarodnih politik, prav tako pa sama razvija lastne ukrepe za spodbujanje valorizacije znanja, ki jih bom predstavil v nadaljevanju.

Vključenost vseh deležnikov inovacijske skupnosti Univerze v Ljubljani

Valorizacija univerzitetnega znanja ni samo odgovornost študentov in zaposlenih na Univerzi v Ljubljani, temveč so z njo tesno povezani tudi posamezniki, javnost, druge javne inštitucije, neprofitne organizacije, gospodarstvo itn. Z vključevanjem vseh deležnikov v inovacijsko skupnost Univerze v Ljubljani je valorizacija univerzitetnega znanja učinkovitejša in uspešnejša, rezultati bodo sprejeti hitreje in bolje.

Univerza v Ljubljani ima v sprejeti Strategiji UL 2022-2027⁸ zapisan specifični strateški cilj, da postane prestižna partnerska ustanova za prenos znanja, inovacij in ustvarjalnosti, ki ga namerava doseči predvsem s pomočjo nadgradnje podpore prenosu znanja in umetnosti. Smo aktivni član v slovenskih in mednarodnih mrežah (SRIP, EIT, ASTP ipd.) ter združenjih (UIIN, EUTOPIA Evropska Univerza, THE GUILD ipd.), katerih namen je povezovanje z deležniki inovacijske skupnosti.

UNI.MINDS⁹ je največji slovenski festival za grajenje inovacijske skupnosti in dolgoročnih partnerstev med akademsko sfero in gospodarstvom. Namenjen je najbolj radovednim, inovativnim in v prihodnost zazrtim podjetjem, raziskovalcem, študentom in odločevalcem. Naša glavna naloga je spodbujanje in podpora različnim oblikam prenosa znanja v širšo družbo.

Sodelovanje akademske sfere, gospodarstva, odločevalcev in nevladnega sektorja se spodbuja tudi preko slovenskih, evropskih in drugih mednarodnih razpisov¹⁰. Univerza v Ljubljani se tradicionalno, po številu pridobljenih evropskih raziskovalnih projektov, uvršča v sam vrh univerz in raziskovalnih organizacij iz držav članic EU-13.

Upravljanje z intelektualno lastnino

Identifikacija, varovanje in komercializacija vseh vrst rezultatov (npr. patentabilni izumi, znanje oz. know-how, programska koda) so ključni dejavniki valorizacije, z izdatno podporo (npr. pripravljene smernice, izdatna izobraževanja za zaposlene, habilitacijska merila, povezanost z gospodarstvom, ustanavljanje odcepljenih podjetij ipd.) pa na UL izkoriščamo potencial razvojno-raziskovalnih rezultatov in prispevamo h konkurenčnosti in rasti gospodarstva ter razvoju družbe.

Pravilnik o upravljanju s pravicami industrijske lastnine na UL¹¹ ureja za študente in zaposlene na UL obveznosti in pravice, načine ter ukrepe za identifikacijo, varovanje in komercializacijo pravic industrijske lastnine oziroma univerzitetnega znanja v gospodarstvo in širše družbeno življenje.

Skupaj s članicami in akademijami Univerza v Ljubljani namenja obsežna sredstva za varovanje pravic industrijske lastnine, zlasti za patentiranje. V letu 2023 so na voljo dodatna sredstva¹², ki jih UL namenja za kritje stroškov patentnega varstva, predvsem stroškov patentnih zastopnikov.

Pri upravljanju z industrijsko lastnino predstavlja Pisarna za prenos znanja na UL¹³ ključni vmesni člen med akademsko sfero in gospodarstvom. Za raziskovalce in študente Univerze v Ljubljani ponujamo različne storitve, kot so npr. prepoznavanje potencialnih inovacij, svetovanje glede strategij varovanja in vodenje postopkov varovanja intelektualne lastnine, povezovanje z gospodarskimi partnerji, izvajanje izobraževanj ter nudenje specialistične pravne pomoči pri sestavljanju licenčnih pogodb, razvojno-raziskovalnih pogodb, konzorcijskih pogodb, sporazumov o nerazkrivanju zaupnih informacij ipd.

Spodbujanje podjetniške kulture

Univerza v Ljubljani je okolje, ki spodbuja razvoj kompetenc in znanj na področju inovativnosti, ustvarjalnosti, samoiniciativnosti, sodelovanja ipd. in s tem (so)ustvarja inovacijsko skupnost, skupaj z njo pa naslavlja tržne in družbene izzive ter priložnosti za boljšo blaginjo v prihodnosti.

Rektorjeva nagrada za naj inovacijo UL je tradicionalno tekmovanje za (1) študentke in alumne, (2) raziskovalke, redno zaposlene na UL ter (3) družbene inovacije. Na tekmovanju lahko sodelujejo inovacije iz različnih področij, kot so naravoslovje, tehnika, družboslovje, humanistika in umetnost. Na podlagi predstavitev podeljuje denarne nagrade strokovna komisija, ki upošteva predvsem inovacijski in komercialni potencial, praktično uporabnost in družbeni učinek inovacije.

Dodaten razvoj inovativnih (tehnoloških in netehnoloških) projektov, ki izkazujejo rešitev za že identificirane izzive, vendar je le-ta na nižjih stopnjah tehnološke pripravljenosti, spodbuja Inovacijski sklad UL¹⁴. Razvojna sredstva sklada namenjamo raziskovalcem UL, da z njimi projekte razvijejo do stopenj, s katerimi prikažejo uporabnost in možne načine valorizacije znanj, s tem pa postanejo tehnologije in znanje bolj zanimive za gospodarske partnerje.

Na Univerzi v Ljubljani se zavedamo pomembnosti interdisciplinarnosti, izmenjave znanja in povezovanja študentov različnih članic naše univerze, tudi na področju podjetništva. Zato v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto UL izvajamo zunanja izbirna predmeta¹⁵, kjer lahko študenti iz različnih študijskih programov razvijejo kompetence in znanja na področju inovativnosti in razvoja novih izdelkov ter podjetništva. Poleg tega smo v sodelovanju z Ljubljanskim univerzitetnim inkubatorjem¹⁶ (LUI) močno vpeti tudi v promocijo in spodbujanje podjetništva ter ustanavljanje odcepljenih podjetij. Verjamemo, da je to eden izmed boljših načinov, da ideja zaživi na trgu, zato smo izjemno ponosni na dejstvo, da v zadnjih letih število odcepljenih podjetij Univerze v Ljubljani¹⁷ raste.

Vse omenjene storitve Univerze v Ljubljani so namenjene povezovanju in ustvarjanju inovativnega okolja za študente, raziskovalce, gospodarstvo in ostale deležnike ter prispevajo k večji valorizaciji univerzitetnega znanja v družbi. Zavedamo se, da je pomembno, da univerzitetno znanje ne ostane zgolj v akademskih krogih, ampak da se skozi številna prizadevanja za valorizacijo znanja¹⁸ prenaša v družbo in gospodarstvo ter tako prispeva k razvoju in napredku družbe. O tem govori tudi načelo “odprto, kolikor je mogoče, in zaprto, kolikor je potrebno”¹⁹, ki je pomembno vodilo pri valorizaciji univerzitetnega znanja. Več o tem, kako lahko to načelo uporabimo za učinkovito valorizacijo znanja, pa bomo raziskali v eni izmed prihodnjih objav.

Ste tudi vi željni valorizacije vašega znanja? S svojo idejo se oglasite v Pisarni za prenos znanja Univerze v Ljubljani.

---

Viri

[1] http://publications.europa.eu/resource/celex/32008H0416

[2] Council Recommendation (EU) 2022/2415 of 2 December 2022 on the guiding principles for knowledge valorisation (OJ L 317 09.12.2022, p. 141, CELEX: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX:32022H2415 )

[3] https://www.gov.si/assets/ministrstva/MKRR/Strategija-razvoja-Slovenije-2030/Strategija_razvoja_Slovenije_2030.pdf

[4] https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/izvajanje-slovenske-strategije-pametne-specializacije/

[5] ZRISS30, http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=RESO133

[6] ZZrID, http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7733

[7] NOO, https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/nacrt-za-okrevanje-in-odpornost/o-nacrtu-za-okrevanje-in-odpornost/

[8] Strategija UL 2022-2027, https://www.uni-lj.si/o_univerzi_v_ljubljani/strategija_ul/

[9] https://ec.europa.eu/research-and-innovation/en/research-area/industrial-research-and-innovation/eu-valorisation-policy/knowledge-valorisation-platform/repository/uniminds-festival

[10] https://www.uni-lj.si/sodelovanje_z_gospodarstvom_in_sirsim_druzbenim_okoljem/prenos_znanja_skozi_mednarodne_projekte/

[11] https://www.uni-lj.si/o_univerzi_v_ljubljani/organizacija__pravilniki_in_porocila/predpisi_statut_ul_in_pravilniki/pravilnik_o_upravljanju_s_pravicami_industrijske_lastnine_na_ul/

[12] https://ppz.uni-lj.si/novice/blog-zakaj-zascititi-izum/

[13] https://ppz.uni-lj.si/

[14] https://ppz.uni-lj.si/inovacijski-sklad-ul/

[15] https://www.uni-lj.si/studij/zip/ef/

[16] https://www.lui.si/

[17] : https://ppz.uni-lj.si/spin-out-podjetja/

[18] Evropska komisija, Generalni direktorat za raziskave in inovacije, Research & innovation valorisation channels and tools : boosting the transformation of knowledge into new sustainable solutions, Publications Office, 2020, https://data.europa.eu/doi/10.2777/480584

[19] European Commission, Directorate-General for Research and Innovation, Open science and intellectual property rights : How can they better interact? : state of the art and reflections : executive summary, Publications Office of the European Union, 2022, https://data.europa.eu/doi/10.2777/347305