21.09.2020

BLOG: Naj znanje postane tudi dejanje

Avtorica: Simona Rataj, Predstojnica organizacijske enote za strateško trženje intelektualne lastnine

V Pisarni za prenos znanja UL smo izbrali tri ključne nasvete za raziskovalce, ki razmišljate oz. si želite še tesneje sodelovati s podjetji.

»Naj vas učenje ne vodi le v znanje. Naj vas učenje vodi v dejanja.«

Jim Rohn, podjetnik

Nasvet št. 1: (S)Poznaj potrebe!

Vzroki, zakaj podjetja inovirajo, so različni. Ti lahko izhajajo iz osebnih izkušenj,  lahko jih spodbudi sprememba zakonodaje, nove tehnologije, včasih pa  inovacije spodbudi nezadovoljstvo z danim stanjem (večno hvaležna za pralni in pomivalni stroj 😊 ter seveda jeklenega konjička).

Ne glede na področje, v katerem kot raziskovalci delujete in ne glede na to, ali se pripravljate na srečanje z malim, velikim, slovenskim ali tujim podjetjem, treba jih je (s)poznati. Kakšna je njihova razvojna strategija? Kakšne so njihove vrednote? Katere razvojne tematike jih zanimajo? Kdo so bodoči sogovorniki? Kje vse se nahajajo njihove poslovne povezave?

Današnja tehnološka razvitost in recimo temu minimalni standardi promocije (spletna stran, družbena omrežja, …) nam omogočajo pridobitev precejšnjega števila potrebnih informacij.

Kadar se torej lotevamo vzpostavitve prvega stika s podjetjem, s katerim še ne sodelujemo, uporabimo vse (legalne 😊) prijeme pridobivanja informacij. Prebrskamo spletno stran podjetja in raziščemo njegove strateške dokumente. Pregledamo družbena omrežja, preberemo novičke, ki jih podjetje objavlja, dogodke, na katerih je bilo prisotno. Preverimo tudi, če imamo skupne znance oz. poslovne povezave.

Zbrane informacije uporabimo za pripravo predstavitvenega pisma, ki ga na koncu tega prvega koraka posredujemo skrbno izbrani osebi v podjetju. Pri prvih izmenjavah informacij s podjetjem delimo le informacije, ki niso zaupne narave.

Nasvet št. 2: ‘NE’ ni nujno slab odgovor.

Ko je pismo odposlano, se lahko zgodita dve možnosti:

Prva možnost: Podjetje ne odgovori oz. odgovori »Hvala, ampak ne hvala«: Sodelovanja v tem trenutku ne bo, smo pa vseeno bogatejši za informacije o podjetju, njegovih kontaktih in lahko jih uporabimo ob drugi priložnosti.

»‘Ne’ je treba prevesti v ‘Ne še’,« pravi dr. Mark Pleško, direktor in soustanovitelj podjetja Cosylab. Poglejte si, kolikokrat so njemu v življenju rekli ‘Ne’.

Druga možnost: Podjetje sprejme ali predlaga sestanek: 😊😊😊

Zdaj so potrebne resne priprave. Pripraviti je treba predstavitev rešitve (Pisarna za prenos znanja UL pri tem sodeluje oz. vam pomaga), kot raziskovalec pa morate razmisliti o izzivih podjetja, o dodani vrednosti in o priložnostih za podjetje, o prednostih pred konkurenco, o oceni stroškov implementacije … da povzamem, o vseh teh rečeh, ki so raziskovalcem najmanj ljube. Pa vendar so nujne. In če vprašate športnike, kako jim je uspelo priti do zmage, bo odgovor  »Ključ do zmage so dobre priprave«.

Prvi sestanek je namenjen spoznavanju podjetja, raziskovalca, izzivov, znanj in izkušenj, priložnosti, … Predvsem pa je namenjen izgradnji novega odnosa, ne glede na to, ali se podjetje odloči za našo rešitev ali ne. Seveda je naš cilj pridobiti sodelovanje, pa vendar moramo znati iz morebitnega odgovora NE razbrati prednosti. Za to je treba dobro poslušati. Prepoznali bomo lahko tiste ključne potrebe podjetja, ki jih ni mogoče zaslediti na spletu in v javno dostopnih virih. Naslovili jih bomo lahko z drugimi ali novimi rešitvami. Morda bo podjetje opozorilo na pomanjkljivosti tehnologije, na katere nismo pomislili. Pridobili bomo lahko nove ideje, kako nadgraditi našo rešitev. Ko dobimo odgovor NE, si prizadevajmo pridobiti več. To storimo tako, da podjetje vprašamo: »Zakaj ne«?

To so neprecenljive informacije, ki jih lahko uporabite v vašem nadaljnjem raziskovalnem delu.

Nasvet št. 3: Najprej zaščiti, nato razkrij!

Prihajamo na sklepni nasvet današnjega bloga in to je zaščita vašega znanja in intelektualne lastnine v pogovorih s podjetjem. Na določeni točki pogovorov, boste morali razkriti tudi vaše poslovne skrivnosti. Pomembno je, da jih pred tem primerno zaščitite.

Če je možno, intelektualno lastnino Univerze v Ljubljani zaščitimo s pravicami intelektualne lastnine (najpogosteje bo to patent) in si s tem pridobimo možnost za večji vpliv raziskav, kompetenc in znanja UL na širšo družbo, vključujoč gospodarstvo. V vsakem primeru pa naše ideje in potencialne informacije lahko varujemo kot poslovne skrivnosti.

Za namen jasnejše podaje nasveta si bom privoščila posploševanje: podjetja imajo ambivalenten odnos do intelektualne lastnine. Po eni strani si želijo prost dostop do znanja in idej, še posebej kadar iščejo ideje za rešitev »internih, procesnih, organizacijskih« izzivov. Na drugi strani, ko raziskovalci sooblikujejo inovacije za trg, pa so podjetja dosti bolj željna (so)lastništva nad intelektualno lastnino.

Nasvet je torej:

  1. Pred kakršno koli objavo ali delitvijo informacije tretji osebi, prijavite izum Pisarni, kjer vam bomo pomagali pri zaščiti s pravicami intelektualne lastnine.
  2. Pred razkrivanjem poslovnih skrivnosti poslovnim partnerjem podpišite sporazum o nerazkrivanju zaupnih podatkov (tudi če imate izum že zavarovan s patentno prijavo).

Za konec pa še primer iz prakse, iz katerega se lahko vsi nekaj naučimo:
Imamo prebojno tehnološko rešitev, ki so jo avtorji opisali v članku. Naknadno so vložili patentno prijavo in še kasneje pridobili interes s strani podjetja, ki je zelo zainteresirano za nakup patenta. Ob podrobnem pregledu stanja tehnike je patentni preizkuševalec ugotovil, da je raziskovalna ekipa objavila članek o svoji rešitvi mesec dni pred prijavo patenta. Pomnimo: za patent so potrebni vsi trije pogoji: novost, inventivnost in industrijska uporabljivost. Z objavo članka so si raziskovalci sami izpodbili kriterij novosti, s čimer je postala rešitev nepatentibilna, v vodo pa je padel tudi obetaven posel.

Torej naj velja: Najprej zaščiti, nato razkrij!

Nasvet, ki mu sledim tudi sama: ne postavljamo si ovir sami, saj nam jih že v zadostni meri postavljajo drugi. Ali si lahko obljubimo, da se bomo  na tem področju učili iz napak drugih?

V Pisarni za prenos znanja smo vam na voljo za dodatne informacije in pomoč.

#nasveti #sodelovanje #raziskovalci »podjetja #patent

Piškotke uporabljamo za pravilno delovanje spletne strani in izboljšanje vaših izkušenj. S klikom na “prilagodite nastavitve” lahko upravljate z njimi. Več informacij najdete v Politiki o piškotkih.

Prelistaj Vodnik po prenosu znanja na Univerzi v Ljubljani

Prelistaj