Na vročem stolu: Zakaj se odprta znanost in komercializacija znanstvenih rezultatov dopolnjujeta in ne izključujeta?
Ustvarjanje vrednosti mora biti cilj vsakega raziskovalnega in inovacijskega projekta, (so)financiranega s strani Evropske komisije; le-ta pa se mora odražati v dejavnostih in ciljih tako v času trajanja projekta in po njem.
mag. Simona Rataj, dr. Mojca Kotar
Vse v življenju se spreminja, edina stalnica so spremembe. Z njimi se soočamo tudi na univerzah. Tukaj in danes ne govoriva o spremembah, povezanih z znanostjo in tehnološkim razvojem, temveč o drugačnem pristopu k izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela in njegovemu »impaktu«, vplivu. Sodobne univerze morajo ustvarjati znanje (raziskovanje) in ga prenašati naprej, na študente (izobraževanje) ter širšo družbo (podpora inovacijam). Odprta znanost, intelektualna lastnina in valorizacija znanja so del širšega trenda, katerega namen je zagotoviti javno dostopnost znanstvenega znanja (ki bo ponovno uporabno za vse zainteresirane), podjetno naravnanost univerz ter njihov prispevek k inovacijam in razvoju gospodarstva ter širše družbe.
Vsako od omenjenih področij: odprta znanost (OZ), intelektualna lastnina (IL) ter valorizacija znanja (VZ) je precej kompleksno. Ko jih načrtujemo, moramo upoštevati številne pravne podlage, informacije, podatke, vidike in potencial nadaljnjega razvoja. To pa pomeni, da ne obstaja en sam pristop k obravnavanim področjem, poti in strategij je več. Poiskati je treba tisto pravo za dan primer, za dano tehnologijo oz. rešitev.
Začnimo pri osnovah.
Kaj je odprta znanost oz. kakšen je njen namen?
Kot jo definira UNESCO, je odprta znanost vključujoč koncept, katere cilj je narediti znanstveno znanje odprto, dostopno in ponovno uporabno za vsakogar. Še nadaljnji cilji so 🤝 povečati znanstveno sodelovanje, ℹ️ povečati izmenjavo informacij v korist znanosti in družbe ter tudi 🔓 odpreti procese ustvarjanja, vrednotenja in komuniciranja znanosti predstavnikom javnosti izven tradicionalnih znanstvenih skupnosti.
Na kratko, namen odprte znanosti je neoviran dostop do rezultatov raziskav za raziskovalce in zainteresirano javnost, s čimer je omogočen večji napredek znanosti oz. družbe ter boljši izkoristek javnih sredstev za sofinanciranje raziskovalne dejavnosti. Pa vendarle termin »neoviran« na tem kontekstu ni absoluten, veljajo določeni predpogoji.
Najprej zaščiti, potem objavi (protect first, publish later)!
2. odstavek 41. člena Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti določa, da morajo biti rezultati raziskav, sofinancirani iz javnih virov, odprti in dostopni ob upoštevanju omejitev, ki jih nalagajo varstvo intelektualne lastnine, varstvo osebnih podatkov, varnost oseb ali države. Odprti raziskovalni podatki morajo biti objavljeni ali drugače dostopni na način, ki omogoča njihovo najdljivost, dostopnost, interoperabilnost ter vnovično uporabo.
3. člen Uredbe o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti pravi, da morajo izvajalci takoj, ko je to izvedljivo, najpozneje pa ob objavi znanstvene publikacije zagotoviti odprti dostop do te znanstvene publikacije, skupaj s pripadajočimi raziskovalnimi podatki in drugimi rezultati raziskav.
Upoštevajoč priporočila EU glede Valorizacije znanja[1] ter vodnika EC glede upravljanja z intelektualno lastnino[2], »takoj, ko je izvedljivo« pomeni takoj, ko so bile preučene možnosti (in smiselnost) zaščite raziskovalnih rezultatov.
Priporočljivo branje:
Evropska komisija je postavila pravila o lastništvu, varstvu, pravicah dostopa, razširjanju in izkoriščanju rezultatov projektov, ki določajo vodilna načela za upravljanje intelektualne lastnine v programu Obzorje Evropa. Pravila o intelektualni lastnini so v glavnem opredeljena v sporazumu o dodelitvi sredstev[3] (Grant agreement – GA) in konzorcijskem sporazumu (Consortium agreement – CA). Sporazum o nepovratnih sredstvih postavlja »privzeta pravila«, ki se uporabljajo za upravljanje intelektualne lastnine, še podrobneje pa jih projektni konzorciji opredelijo v konzorcijskem sporazumu (CA).
.
.
Upravičenci v projektih Obzorja Evropa morajo upoštevati posebne določbe o intelektualni lastnini iz »Grant agreement«:
Obveznost varstva:
Vsak upravičenec mora preučiti možnost zaščite svojih rezultatov in jih primerno varovati za ustrezno obdobje in z ustrezno ozemeljsko pokritostjo, če: a) se lahko upravičeno pričakuje, da bodo rezultati komercialno ali industrijsko izkoriščeni, in b) je njihovo varstvo mogoče, razumno in upravičeno (glede na okoliščine). Pri odločanju o varstvu mora upravičenec upoštevati svoje legitimne interese in legitimne interese (zlasti komercialne) drugih upravičencev.
Obveznost diseminacije:
Program Obzorje Evropa sledi načelom odprte znanosti, ki se osredotoča na širjenje znanja takoj, ko je na voljo, z uporabo digitalne in sodelovalne tehnologije. Zato se od upravičencev zahteva, da svoje znanstvene publikacije dajo na voljo kot publikacije z odprtim dostopom in omogočijo čim bolj odprt in čim manj zaprt dostop do svojih podatkov. Opozoriti je treba, da odprti dostop v programu Obzorje Evropa ne posega v varstvo rezultatov raziskav; saj je običajna praksa, da »Grant Agreement/Consortium Agreement« določata pravila obveščanja o vsaki načrtovani objavi ter pravila in postopke v zvezi s pravico do ugovora.
Obveznost uporabe/koriščenja:
Upravičenci v projektih Obzorja morajo do štirih let po zaključku projekta sprejeti ukrepe za zagotovitev uporabe rezultatov (neposredno ali posredno; zlasti s prenosom ali licenciranjem). Možne oblike nadaljnje uporabe so 💡 uporaba pri nadaljnjih raziskovalnih dejavnostih (ki niso sestavni del projekta); 💡 razvoj, izdelava ali trženje izdelka/procesa; 💡 izdelava in zagotavljanje storitve; 💡 uporaba pri standardizacijskih dejavnostih ali drugih scenarijih uporabe, na primer za obveščanje o politiki ali za izobraževalne namene.
Obzorje Evropa spodbuja uporabo rezultatov raziskav in inovacij tudi s koriščenjem s strani tretjih oseb (kjer je to primerno).
Evropska komisija preko okvirnih programov za raziskave in inovacije spodbuja nastanek novega znanja in inovacij, ki pozitivno vplivajo na izzive družbe in gospodarstva. Aktualni program Obzorje Evropa jasno razlikuje med rezultati (results), izidi (outcomes) in vplivom, impaktom. Rezultati so dosežki med izvajanjem projekta ali kmalu po njem. Izidi so srednjeročni učinki projekta, doseženi s prevzemom, razširjanjem in uporabo projekta. Impakt so dolgoročni učinki na družbo, gospodarstvo in znanost, ki jih omogočajo rezultati projekta.
Začetki odprte znanosti
Evropska komisija je začela izvajati pilot odprtega dostopa do publikacij s sedmih področij znanosti v projektih 7. okvirnega programa za raziskave in inovacije (2007-2013). V programu Obzorje 2020 (2014-2020) je odprtost recenziranih publikacij iz sofinanciranih projektov postala obvezna. V prvem delu Obzorja 2020 (med letoma 2014 in 2016) je Komisija izvajala pilot FAIR (Findable, Accessible, Interoperable in Reusable oz. »najdljiv«, »dostopen«, »interoperabilen« in »ponovno uporaben«), ki je v drugem delu programa (2017-2020) postal zavezujoč za vsa področja znanosti, tj. vse sofinancirane projekte tega programa. V aktualnem programu Obzorje Evropa (2021-2027) je obvezna 🎯 odprtost recenziranih publikacij, 🎯 priprava načrta ravnanja z raziskovalnimi podatki na začetku projekta, ki se dopolnjuje in odda kot del končnega poročila, ter 🎯 ravnanje z raziskovalnimi podatki po načelih FAIR (Findable, Accessible, Interoperable in Reusable), odprte, kolikor je mogoče, ter zaprte, kolikor je nujno.
Priporočene so tudi druge prakse odprte znanosti: ponovna uporaba FAIR raziskovalnih podatkov in storitev iz Evropskega oblaka odprte znanosti (EOSC), zgodnje in odprto deljenje rezultatov raziskav, vnaprejšnja registracija raziskav, registrirana poročila, deljenje nerecenziranih rokopisov člankov in vključevanje občanov/državljanov oziroma občanske/državljanske znanosti.
Pravne podlage za OZ
- Med prvimi pravnimi podlagami v Evropski unije je Priporočilo Komisije z dne 17. julija 2012 o dostopu do znanstvenih informacij in njihovem arhiviranju. Vlada Republike Slovenije je leta 2015 sprejela Nacionalno strategijo odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v Sloveniji 2015−2020.
- Odprta znanost je vključena v Resoluciji o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030 (ReZrIS30), sprejeti leta 2022.
- Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID) vključuje določila o odprti znanosti. Maja 2023 pa je bila sprejeta Uredba o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti.
Preberite še
- Intelektualna lastnina in njeno varovanje: https://www.delo.si/gospodarstvo/novice/intelektualna-lastnina-strateski-kljuc-do-inovacij-in-trznega-uspeha/
- Valorizacija znanja:
[1] European Commission, European Innovation Council and SMEs Executive Agency, Scherer, J., Weber, S., Alveen, P., et al., European IP Helpdesk: Successful valorisation of knowledge and research results in Horizon Europe : boosting the impact of your project through effective communication, dissemination and exploitation, Publications Office of the European Union, 2022, https://data.europa.eu/doi/10.2826/437645
[2] European Commission, Executive Agency for Small and Medium-sized Enterprises, Your guide to IP in Horizon 2020, Publications Office, 2019, https://data.europa.eu/doi/10.2826/002896
[3] https://ec.europa.eu/info/funding-tenders/opportunities/docs/2021-2027/common/guidance/aga_en.pdf