BLOG: Zakaj zaščititi izum?
Intelektualna lastnina (IL) v svojem bistvu varuje več kot le idejo. Ščiti namreč naše znanje, ki je ključnega pomena za uspeh na trgu.
Zaščita IL ohranja ekskluzivnost na trgu in nam daje prednost pred konkurenco. Če izuma ne zavarujemo s pravicami IL, lahko t. i. posnemovalci naš izum prosto izkoriščajo (če nimamo pravic, jih namreč dejansko ne kršijo). Služijo torej na naš račun, kar pa postaja že kar standardna poslovna praksa. Statistika pravi, da se približno 60 % izumiteljev sooča s tem pojavom že v prvem letu po uvedbi določenega izdelka/storitve na trgu. Za razvoj izuma se porabljajo vsaj trije zelo omejeni viri: znanje, čas in denar. Zato je prav, da smo za (po)rabo in pravilno (pre)razporeditev teh omejenih virov tudi primerno nagrajeni.
V zgodovini poznamo vrsto primerov, ki kažejo na pomen zaščite intelektualne lastnine. Za uspešno tržno implementacijo briljantne ideje je po našem mnenju nujna zaščita le-te, ki potem, ko pride na trg, posledično tudi izboljša kakovost življenja ljudi. Alexander Graham Bell, primer ustvarjalnega uma, ki je izumil telefon in ga leta 1876 tudi patentiral (in ki dejansko ni pravilno deloval), je študijski primer dobre prakse. Patentirani izum mu je omogočil, da je ustvaril podjetje, ki je imelo ravno zaradi patentiranega izuma, precejšnjo prednost pred konkurenti, kar mu je prineslo tudi nemalo finančnih koristi. S tem denarjem pa je lahko nadalje razvijal infrastrukturo in druge tehnologije.
Kdor prvi pride, prvi melje …
… pravi star slovenski pregovor. Izum je potrebno čim prej zaščititi, saj je v patentnem pravu izjemno pomembno, kdo prvi vloži patentno prijavo. Prvi pridobi pravico patentiranja, drugi te pravice nima(jo), saj njihov izum ni (več) nov. Novost je namreč ključni pogoj za patentiranje izuma. Vsi izumitelji gradijo na znanju, ki so ga razvijale generacije pred njimi. Zato je velika verjetnost, da poleg vas, obstajajo tudi drugi izumitelji, ki ravno v tem trenutku, ravno tako vlagajo svoje vire v reševanje enake ali podobne težave. Da bi pridobili informacije o tem, da smo res mi tisti, ki smo izumili nekaj novega, moramo čim prej (oziroma je najboljše, da sproti in nenehno) opraviti pregled stanja tehnike. Žal pa (pre)večkrat poskrbimo kar sami, da tega pogoja ne izpolnimo, saj bistvo izuma objavimo/razkrijemo javnosti (članek, konferenca, predavanje, zaključno delo ipd.), še preden smo uspeli vložiti patentno prijavo. Zato pozor: »Najprej zaščititi, nato objaviti!«.
Pogoj, ki ga moramo izpolnjevati za pridobitev patentnega varstva, je tudi, da mora biti izum inventiven. Inventivne rešitve pa so tiste, ki jih ni mogoče preprosto izpeljati iz stanja tehnike. Ob tem pa je tretji v vrsti pogoj industrijske uporabljivosti, ki ga izpolnimo s tem, da je dejanska izvedba izuma mogoča in uporabna v komercialnem kontekstu.
Z (nujno potrebno) zaščito konkretnega izuma pa varujemo le njegov (tržni) potencial. Ne le v procesu izumljanja, predvsem kasneje, pri komercializaciji izuma, so nujno potrebni dodatni viri. Izkaže se, da predvsem finančni in še ti po navadi v izjemno velikih količinah. Verjetnost uspeha, pa kljub vložkom v inovacije ni zagotovljena. Zato, v kolikor se ne želimo preizkusiti v vlogi podjetnika, se moramo zavedati, da si s prodajo patenta ali podelitvijo licenc(e) za njegovo uporabo lahko primernemu partnerju in ob smiselnih pogojih zagotovimo finančne koristi. Le-te pa lahko v nadaljevanju uporabimo za stabilno in nadaljnje raziskovalno delo.
Vabljeni v Pisarno za prenos znanja UL
V letu 2023 imamo na Univerzi v Ljubljani ponovno na voljo sredstva za namen kritja stroškov patentnega varstva (predvsem stroški patentnih zastopnikov). Vabimo vas, da skupaj (najprej) zaščitimo in nato tudi poskrbimo, da vaše izume uvidimo v novih, inovativnih proizvodih in storitvah na trgu. Vabljeni na posvet o možnostih v Pisarno za prenos znanja Univerze v Ljubljani!