01.03.2021

BLOG: Prenos znanja V in ZA habilitacije

Avtorica: Nina Smerdu, Svetovalka za intelektualno lastnino

Od avgusta 2020 dalje so v habilitacijska merila poleg patentov s popolnim vsebinskim preizkusom vključene tudi aktivnosti prenosa znanja v gospodarstvo in širše družbeno okolje. S tem želi Univerza v Ljubljani dodatno spodbuditi inovacijsko kulturo in dejavnost njenih zaposlenih.

Kaj je habilitacija?

V akademskih krogih povsem vsakdanji termin »habilitacija« pomeni izvolitev v naziv oz. pridobiti pravico predavati na visoki šoli. Na Univerzi v Ljubljani so pogoji, merila in točke za habilitacijo novih ali že aktivnih profesoric in profesorjev določeni v Merilih za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev ter sodelavcev Univerze v Ljubljani ali krajše, v habilitacijskih merilih. Enotna in objektivna merila so eno od orodij, s katerimi Univerza v Ljubljani zasleduje svoje poslanstvo, ki vključuje ustvarjanje odličnega raziskovalnega okolja, vzdrževanje najvišje akademske kakovosti ter izpolnjevanje najvišjih etičnih meril na vseh področjih znanosti ter umetnosti.

Javne izobraževalne in raziskovalne organizacije so neločljivo vpete v širše družbeno okolje, tesno in dobro je tudi sodelovanje z gospodarskimi partnerji. In v teh odnosih se odvija prenos (univerzitetnega) znanja, ki predstavlja ‘tretji steber’ univerz. Kaj vse mislimo in delamo v procesu prenosa znanja, vam predstavljamo na naši spletni strani.

Prav je, da so aktivnosti prenosa znanja in rezultati slednjega ustrezno ovrednoteni in umeščeni tudi v habilitacijska merila.

Sprejem novih habilitacijskih meril

Senat Univerze v Ljubljani je junija 2020 sprejel spremembe in dopolnitve Meril za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev ter sodelavcev UL, ki so pričela veljati 1. 8. 2020. Enako Navodila za izvajanje (tehnična navodila), izvedbeni predpis habilitacijskih meril. Pri omenjenih spremembah in dopolnitvah so bili po večini upoštevani predlogi Komisije za inovacije Univerze v Ljubljani, usmerjeni v spodbujanje inovativnosti zaposlenih.

Primerna umeščenost inovacijske dejavnosti posameznikov v univerzitetna habilitacijska merila, ki pomeni ustrezno vrednotenje te dejavnosti, je gotovo eden izmed ukrepov, ki povečuje inovacijsko miselnost in posledično aktivnost. Navedeno je v veljavnih habilitacijskih merilih razvidno iz točkovalnika, ki poleg patentov s popolnim vsebinskim preizkusom sedaj ustrezneje vrednoti tudi aktivnosti dejanskega prenosa znanja v širše družbeno okolje.

Štejejo mentorstvo zagonskih podjetij, pri katerih se razvijajo inovativni izdelki in storitve, vodenje raziskovalno-razvojnih (tržnih) projektov in prenos znanja s prodajo ali licenciranjem pravice industrijske lastnine ali strokovnega znanja in izkušenj (know-how). In čeprav se na prvi pogled zdi samo še ena od postavk v točkovalniku, si sodelavci Pisarne za prenos znanja upamo trditi, da prav ta postavka na dolgi rok prinaša povečano motivacijo zaposlenih pri njihovem nadaljnjem raziskovalnem in inovacijskem angažmaju ter močnejše plasiranje univerzitetnega znanja in končno njegovega učinka na trgu in v širši družbi.

‘Družboslovci’, spet

Ne odstopam od trditve, da dosežki, ki izvirajo iz razmišljanj in ustvarjanj družboslovcev, humanistov in umetnikov, štejejo vsaj toliko kot tehnične rešitve in inovacije s področja naravoslovja. Zato je pomembno izpostaviti, da so netehnične inovacije, naj bodo ali v obliki proizvodov ali storitev, ravno tako oziroma enakovredno uvrščene v vrednostni okvir habilitacijskih meril.

V zgoraj omenjeno postavko prenosa znanja v širšo družbo je tako dodana povsem nova točka, in sicer »projektno sodelovanje z inovativnimi izdelki in storitvami v zasebnih ali javnih izobraževalnih, kulturnih, umetniških, zdravstvenih, humanitarnih ali državnih ustanovah«. Na tem mestu moram omeniti vlogo in naloge Pisarne za prenos znanja. Že iz naziva naše službe izhaja, da ne pomagamo le pri prenosu tehnologij, ampak znanja, ki nastaja in se izkazuje v rezultatih katerekoli članice Univerze v Ljubljani. V Pisarni za prenos znanja smo zato zagnali dodatne aktivnosti v podporo in krepitev vidnosti dosežkov s področij družboslovja, umetnosti in humanistike. Več o tem, kako nam uspeva ULoviti potencial teh, v katerem od naslednjih zapisov.

Učinki

Zaključila bom z željo, da se bodo nove točke v habilitacijskih merilih odmerile ne samo v zasluženih nazivih, čemur so zagotovo primarno namenjene, pač pa tudi v dolgoročnih učinkih, ki naj obsegajo tako večjo pojavnost in prepoznavnost univerzitetnega znanja v družbi in na trgu, dodano vrednost in smisel raziskovalnega dela zaposlenih na univerzi, ki je vendarle že tolikokrat pripeljalo do prebojnih inovacij in, ja, tudi filozofskih misli, na svetovni ravni.

Nazadnje, a ravno toliko pomembno, pa naj služijo še kot signal in popotnica študentom, najštevilčnejšemu segmentu univerz, da je hodit’ v šolo, laboratorije in knjižnice kul. Generacija znanja, tega in onega, je, kot že vemo, edini kapital, ki lahko samo kopiči svojo vrednost. Pa ne le za njegovega nosilca, temveč tudi in še bolj za njegovo okolico.

Za zdravo, napredno, progresivno, digitalno in odprto družbo so gotovo in neobhodno potrebni vsi njeni znanstveni stebri in zidaki.

#UL #habilitacija #merila #spremembe #prenosznanja #inovacije

Prelistaj Vodnik po prenosu znanja na Univerzi v Ljubljani

Prelistaj