BLOG: Netehnološke in družbene inovacije v inovacijskem ekosistemu

Avtor: Dominik Bagola, Svetovalec za identifikacijo in zaščito intelektualne lastnine na področju družboslovja, humanistike in umetnosti

Ko pomislimo na inovacije, pomislimo na fantastične izume, nove tehnologije in po navadi tudi na robote. Kaj pa človek in družba? V vse bolj kompleksnem svetu so pred nami vse bolj kompleksni izzivi.

Čeprav je tehnološki napredek nenehen in silovit pa družba včasih težko sledi razvoju. Velikokrat ne zmoremo najti pravih odgovorov na spremenjeno realnost in probleme, ki se ob tem porajajo na vsakem koraku. Od podnebnih sprememb do novodobnih oblik zasvojenosti, vse večje družbene neenakosti (revščina) in drugih neželenih pojavov kot so prekarno delo, sovražni govor, nezdrava prehrana, lažne novice. To niso izzivi, ki bi jih lahko reševali zgolj v laboratorijih polnih sofisticirane tehnološke opreme. Lotiti se jih moramo na sistemski ravni in jih celovito tudi reševati. Kar »zmanjka« tehnologiji, lahko dopolnjujejo drugovrstne inovativne rešitve in pristopi, s katerimi je človeštvo že ničkolikokrat postavljalo civilizacijske letvice višje in s tem zagotovilo ne le napredek v smislu tehnološkega razvoja, ampak tudi napredek, ki celovito dviguje raven kakovosti življenja.

V toku evolucije, rojevanja in ugašanja civilizacij ter rojstva modernega sveta in človeka, smo se razvili od neustrašnih lovcev (ki so svojo resničnost veliko pred Twitterjem dokumentirali na domiselnih jamskih poslikavah) do neustrašnih vizionarjev, ki so izumili kolo, kočijo, elektriko, avtomobil, letalo, raketo in pristali na luni ter ustvarili mednarodno vesoljsko postajo, ki kroži okoli našega z inovacijami prežetega planeta. Tu so še navidezna resničnost, kriptovalute in iz celic vzgojen hamburger, pa tudi vesoljski turisti, ki se s komercialnimi poleti pridružujejo astronavtom in znanstvenikom v breztežnosti. Imamo robote, ki znajo z odsotnostjo neljubih »človeških napak« do popolnosti natančno variti, sestavljati, rezati, celo govoriti in ki plešejo bolje od številnih posameznikov (vključno z avtorjem pričujočega zapisa).

Razvili pa smo tudi ogromno neprecenljivih družbenih inovacij in (bolj ali manj učinkovitih) sistemov, ki jih jemljemo za samoumevne, a si brez njih ne bi več znali predstavljati življenja. Od »širših« družbenih inovacij kot je demokracija do javno dostopnega zdravstva pa tudi ožjih, a zelo pomembnih sistemskih inovacij kot je bila vzpostavitev javno financiranega programa mladih raziskovalcev na Univerzi v Ljubljani v 80. letih prejšnjega stoletja. Skratka, inovacije srečujemo na vsakem koraku in ne zgolj v visokotehnoloških podjetjih ali znanstvenih laboratorijih.  

Komplementarnost, med- in multidisciplinarnost ter rekombinantne inovacije    

Težki in smeli opisi. A kaj sploh so netehnološke inovacije? Poenostavljeno bi lahko rekli, da so vse tisto, kar ne rešuje zgolj tehničnega dela problema. Nasploh so inovacije proces spreminjanja zamisli v izdelek, postopek ali storitev oziroma proces preoblikovanja ustvarjalnosti v dobiček. Zajemajo nove izdelke, postopke in storitve ali bistveno izboljšane izdelke, postopke in storitve. Ob produktnih ali procesnih inovacijah, ki so tehnološke, poznamo še trženjske inovacije, organizacijske inovacije in družbene inovacije.

Torej, ko govorimo o netehnoloških inovacijah, ne govorimo le o inovacijah za družbo, ampak tudi v gospodarstvu, saj so netehnološke inovacije pomembne in prisotne povsod, od industrije do storitvenih dejavnosti. A pri tem je opaziti še precej vrzeli in neizkoriščenega potenciala. Po raziskavi SURS v Sloveniji industrijska podjetja inovirajo več, je pa inovativnost postala prvi pogoj za ustvarjanje konkurenčne prednosti v vseh vidikih poslovanja in razvoja. Zato je pomembno, da v družbi ustvarimo pogoje in zavedanje o nujnosti celovitega inoviranja na vseh področjih. Le z dopolnjevanjem in komplementarnostjo lahko dosežemo sodelujoč, učinkovit in optimalno povezan inovacijski ekosistem. 

Pomembnost komplementarnosti inovacij ter med-disciplinarnega oz. multidisciplinarnega sodelovanja (inoviranja) poudarja tudi profesorica in strokovnjakinja za inovacijski management dr. Metka Stare s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Po raziskavah in empiričnih analizah povezovanje ter dopolnjevanje inovacij ugodno vpliva na rezultate poslovanja, kombinacija inovacij pa je strateškega pomena, saj so podjetja, ki obenem uvajajo tehnološke in netehnološke inovacije najuspešnejša in hkrati generirajo več nadaljnjih inovacij. Netehnološke inovacije so pomembne tudi za transformacijo in nastanek novih poslovnih modelov. Njihova implementacija je nujna pri reševanju vse zahtevnejših sistemskih problemov – za posodobitev javnih storitev in za soočanje z velikimi družbenimi izzivi in svetovnimi krizami (epidemije, trajnostni razvoj, preskrba s hrano, starajoče prebivalstvo, energetska oskrba in viri, migracije).

Vidik sodelovanja, povezovanja in dopolnjevanja pa se skriva že v inovacijah samih. Kot pravi Matt Ridley v knjigi Kako inovacije spreminjajo svet: »je vsaka tehnologija kombinacija drugih tehnologij; vsaka ideja kombinacija drugih idej. Tudi v naravi je rekombinacija glavni vir variacij, na katere se opira naravna selekcija pri razvoju bioloških inovacij.«

Učinkovitost in krhkost – Tehnološki napredek, gospodarska rast in izzivi za družbo

Družbena blaginja je nekaj, o čemer velikokrat govorimo, a se nam pogosto tudi izmika. Da bi jo dosegli, se namreč ne moremo zanašati zgolj in samo na tehnološki napredek in gospodarsko rast. Za doseganje uravnoteženega in kakovostnega življenjskega okolja za vse, moramo nujno razmišljati in inovirati celovito. Kot pravi John Maeda predsednik Rhode Island School of Design, oblikovalec in tehnolog, ki se ukvarja s povezovanjem gospodarstva, oblikovanja in tehnologij, svoje delo pa posveča predvsem vzpostavljanju prostora za ‘humanistične tehnologe’, »je stanje krhkosti v našem svetu rezultat miselnosti, v kateri je dolgo prevladovala predvsem usmerjenost v učinkovitost. Predvsem zato, ker je bila učinkovitost konkurenčna prednost. Tekmovalnost je zdaj bolj povezana z odpornostjo kot z učinkovitostjo in to tranzicijo bo težko sprejeti.« Zato je lahko odpornejša zgolj ne samo bolj učinkovita, temveč tudi bolj povezana in sodelujoča družba.  

Svet namreč navkljub konstantnemu tehnološkemu in gospodarskemu napredku ne more ohranjati neomejene rasti katere cilj so zgolj ekonomski rezultati pod maksimo višje, hitreje, močneje. Kot ponazarja tudi študija MIT iz 1972, v kateri je ekipa znanstvenikov preučila možnosti tveganja družbenega zloma (in tega napovedala v bližnji prihodnosti oz. do leta 2040), se bo treba na tej poti tudi ustaviti in premisliti o ceni nenehne rasti in preudarno začrtati našo pot naprej.

Resursi niso neomejeni, rast ne more biti neskončna in hkrati brez posledic za naš planet, ekosisteme, naravo ter nenazadnje človeka in družbo. Čeprav nas tako rekoč na vsakem koraku že desetletja spremljajo opozorila, da brez konkretnih sprememb ne bomo zmogli ohraniti planeta za prihodnje generacije, se človeštvo le stežka premakne iz cone udobja in preživetih idealov, ki nam ne zmorejo več kazati poti naprej, ampak nas celo vodijo v smer propada družbe kot jo poznamo.    

A ekonomija (in kapitalizem) stavi(ta) predvsem na merljive rezultate. Zato so netehnološke inovacije velikokrat dojete kot manj pomembne, saj merjenje njihovih učinkov zahteva drugačen, širši pogled in dolgoročno spremljanje. Merila, ki določajo uspešnost pri netehnoloških oz. družbenih inovacijah so predvsem povezana z (visokimi) vplivi (ang. »impact«). Slednje pa je mogoče dosegati predvsem na dolgi rok in na sistemski ravni, kar pomeni, da je za doseganje visokih družbenih vplivov nujna visoka raven sodelovanja vseh deležnikov.  V tem se skriva velika težava, ki povzroča nerazumevanje pomembnosti netehnoloških inovacij za uspešno delovanje družbe. Čeprav se na prvi pogled zdi, da so zgolj tehnološke inovacije tiste, ki dodajajo vrednost in zagotavljajo napredek, pa šele v sinergiji lahko dosegamo resnično in trajno vrednost za vse.

Glejmo širše, ULovimo potencial in se podajmo naprej k človeku

Da je polje inovacij širše od zgolj tehnološkega, se zavedamo tudi na Univerzi v Ljubljani. Ključni del strategije umeščanja netehnoloških inovacij v inovacijski ekosistem je tudi ozaveščanje mladih in spodbujanje inovacijske miselnosti na vseh ravneh (in pri vseh študijskih smereh). Zato smo letos pripravili prvi HUD razpis – inovacije za izzive družbe, ki je s krovno temo »Naprej k človeku« namenjen snovanju in iskanju rešitev, ki naslavljajo izzive t.i. nove realnosti. Odziv je bil presenetljivo dober, saj smo prejeli 11 prijavljenih projektov. Te prikazujejo izreden kreativno-inovacijski potencial študentk in študentov, ki so z rešitvami pokazali željo, domiselnost ter pripravljenost za reševanje kompleksnih izzivov na raznovrstnih področjih. Tudi z medsebojnim sodelovanjem in povezovanjem. Vsi prijavitelji bodo sodelovali na posebnih delavnicah in predavanjih, s katerimi želimo študentkam in študentom podati ali okrepiti njihovo znanje o izbranih temah inoviranja in jim pomagati pri realizaciji projektov.

Inoviramo, torej smo

Pomen sodelovanja in inoviranja na vseh področjih se je pokazal tudi pri spoprijemanju s pandemijo in njenimi posledicami, ki so se zažrle v vse pore družbe in korenito spremenile naš svet. Kot smo videli, sveta ne (z)moremo rešiti sami, ampak je to mogoče le s povezovanjem in iskanjem skupnih rešitev. Če je »ključna značilnost evolucijskih sistemov premik na naslednjo možno stopnjo« kot piše Ridley in »se človeške tehnologije razvijajo iz prejšnjih človeških tehnologij in niso izumljene povsem na novo«, je tudi primerno, da prevrednotimo ‘hollywoodski’ mit osamljenega, genialnega znanstvenika, ki v laboratoriju zatopljen v svoje delo išče naslednje veliko odkritje za Nobelovo nagrado. Skoraj vedno gre za ekipo (izjemnih in predanih posameznikov), ki (znotraj svoje stroke ali s povezovanjem disciplin znanj ter veščin) išče odgovor na problem, ki ga je vredno ali nujno reševati. Te ekipe delujejo znotraj oddelkov, bodisi izobraževalnih ustanov, bodisi podjetij, ki niso sami sebi namen, ampak imajo kot členi v verigi svojo vlogo v družbi, na trgu. Ne le pri ustvarjanju dobička, dela ali znanja. Ampak predvsem pri ustvarjanju dodane vrednosti in resničnega napredka. Zato je nujno, da ko mislimo o inovacijah, mislimo kako jih lahko opolnomočimo na vsakem koraku in v vsakem trenutku. Z ustvarjanjem okolja, ki spodbuja njihov nastanek, in nadgradnjo na vseh področjih, brez nepotrebnih omejitev.

Dovolite, da si za konec (medtem, ko pijem zadnji požirek iz »to-go« lončka za kavo, ki s plastičnim pokrovčkom v svoji enostavnosti tako z obliko kot s funkcijo ter vsebino kombinira veliko inovacij, idej in rešitev), izposodim zaključek, ki ga je v svojem odličnem delu o inovacijah zapisal Ridley: »Inovacija je otrok svobode in mati blaginje … prihodnost je vznemirljiva in neverjetnostni pogon inovacij nas bo popeljal tja.«  

#UL #netehnološke #inovacije #humanistika #družboslovje #umetnost #prenos znanja

VIRI:

• Ridley, Matt: Kako inovacije spreminjajo svet in zakaj uspevajo v svobodni družbi. UMco. (2020)
• Stare, Metka, znan. svet. dr.: Ne-tehnološke inovacije – pomemben dejavnik konkurenčnosti sodobnih gospodarstev. Fakulteta za družbene vede, UL, Urad za makroekonomske analize in razvoj. (2012)
• https://www.center-noordung.si/asis-alpska-strategija-druzbenega-inoviranja
• https://www.dailymail.co.uk/sciencetech/article-9788957/MITs-1972-prediction-collapse-society-track-happen-2040-study-reveals.html
• https://www.delo.si/gospodarstvo/novice/inovacije-so-najmocnejse-marketinsko-orozje/
• https://johnmaeda.medium.com/august-2021-cx-briefing-39373f1c559  
• www.socialneinovacije.si