Super halje iz Univerze v Ljubljani za inovativne raziskovalce

Nedvomno ste že slišali za Supermana, kaj pa za super haljo iz Univerze v Ljubljani? To je laboratorijska halja s super močmi: ima namreč samočistilne in vodoodbojne lastnosti, ohranja pa zračno prepustnost materiala. Prejme jo vsak raziskovalec Univerze v Ljubljani, ki Pisarni za prenos znanja prijavi službeni izum.

Pisarna za prenos znanja Univerze v Ljubljani je most med raziskovalno in gospodarsko sfero. Raziskovalcem nudi podporo pri zaščiti in komercializaciji njihovih izumov ter potencialnih inovacij in jim pomaga pri ustanavljanju odcepljenih podjetij. Za podjetja, ki iščejo tehnologije, znanje ali projektna partnerstva, pa predstavlja enotno vstopno točko.

Prenos znanja Pisarna spodbuja na različne načine. Eden od najbolj inovativnih je podeljevanje halje s super močmi vsakemu raziskovalcu na Univerzi, ki Pisarni prijavi svoj službeni izum.

Ekskluzivna super halja je plod sodelovanja med Pisarno za prenos znanja UL, Narovoslovnotehniško fakulteto in Kemijskim inštitutom, simbolizira pa prenos znanja iz laboratorija v praktično rabo. Desni rokav je namreč obdelan z inovativnim postopkom, ki daje bombažu posebne lastnosti, kot je vodoodpornost in odpornost proti oljnim madežem.

Postopek, poimenovan »lotusov efekt«, je skupni izum Univerze v Ljubljani, Naravoslovnotehniške fakultete in Kemijskega inštituta in varovan s patentom št. EP2990527. Izumitelji »lotusovega efekta« so doc. dr. Brigita Tomšič, asist. dr. Jelena Vasiljević in prof. dr. Barbara Simončič iz Naravoslovnotehnične fakultete ter dr. Milena Zorko, doc. dr. Ivan Jerman in prof. dr. Miran Gaberšček iz Kemijskega inštituta.

Tudi vzorca, ki krasita moško in žensko laboratorijsko haljo, sta nastala v sodelovanju z Naravoslovnotehniško fakulteto pod mentorstvom prof. Almire Sadar. Oblikovala ga je študentka katedre za oblikovanje tekstilij in oblačil Jovana Radivojčević, ena od osmih nadobudnih mladih oblikovalcev, ki je na predlog Pisarne za prenos znanja ponazorila lotusov efekt na natečaju.

Prof. dr. Mateja Erdani Kreft iz Medicinske fakultete

Prvi raziskovalki, ki jima je Pisarna za prenos znanja UL podarila halji s super močmi, sta prof. dr. Mateja Erdani Kreft in raziskovalka Taja Železnik Ramuta iz Medicinske fakultete. Prijavili sta izum za postopek priprave homogenata amnijske membrane, ki se uporablja kot protimikrobni agens za izbrane klinično pomembne bakterije.

Izum naslavlja problem širjenja bakterij, odpornih na antibiotike, ki je posledica izrednega povečanja rabe antibiotikov na svetovni ravni. Med leti 2000 in 2015 se je ta namreč zvišala za kar 65 odstotkov in pospešila iskanje in razvoj novih protimikrobnih učinkovin.

Piškotke uporabljamo za pravilno delovanje spletne strani in izboljšanje vaših izkušenj. S klikom na “prilagodite nastavitve” lahko upravljate z njimi. Več informacij najdete v Politiki o piškotkih.

Prelistaj Vodnik po prenosu znanja na Univerzi v Ljubljani

Prelistaj