Gorenje – razvojno partnerstvo z Univerzo v Ljubljani že skoraj 70 let!

Gorenje poznamo kot slovenskega proizvajalca bele tehnike. Le malokdo pa se spomni, da je bila prva Gorenjeva dejavnost, ko je bilo leta 1950 ustanovljeno, izdelava kmetijskih strojev. Uspešen je postal predvsem program sadnih mlinov, za mlatilnico pa so Gorenju leta 1956 priznali prvi patent. Družba je vstopila v panogo gospodinjskih aparatov leta 1958. V skoraj 70-letni zgodovini se je Gorenje na globalnih trgih uveljavilo kot proizvajalec inovativnih, tehnološko odličnih gospodinjskih aparatov, ki še posebej izstopajo po svojem vrhunskem dizajnu. Gorenje svojo inovativnost potrjuje in jo ščiti z okoli 200 veljavnimi patenti in patentnimi prijavami. V letu 2018 pa je Gorenje, ko ga je prevzel azijski gigant Hisense, dobilo tudi pravico do uporabe znanja, zaščitenega v nekaj tisoč Hisensovih patentih.

O sodelovanju med podjetjem in Univerzo v Ljubljani smo se pogovarjali z dr. Alešem Miheličem iz Gorenjevega raziskovalnega kompetenčnega centra Pralni stroji in sušilniki perila.

Kako se v Gorenju lotevate procesa inoviranja?
Gorenje ima, tako kot vsa velika podjetja, zelo natančno opredeljene in v pravilnikih popisane postopke in odgovorne delavce ter strokovna področja za izvedbo procesa razvoja, uvajanje sprememb ter proizvodnjo aparatov.

Za vsak nov projekt opravimo temeljite študije ter določimo izhodišča za tehnologijo izdelka in proizvodnje, design izdelka, strategijo prodaje, marketinško strategijo … Pri tem upoštevamo:

• želje potrošnikov, pri čemer spremljamo globalne trende ter želje, izražene na specifičnih delavnicah s potrošniki,
• trende na področju designa, izdelčnih in proizvodnih tehnologij,
• ciljne trge in tržne segmente, kjer želimo prodajati (srednji oz. premijski segment),
• preverimo predrazvojne študije razvoja, designa in tehnologije ter
• opravimo analizo konkurence in njihovih izdelkov po vseh strokovnih področjih.

Razvoj je zagotovo kompleksen in vključuje veliko dejavnikov. Ker naložbe v nov izdelek hitro presežejo milijonske zneske, je skrbnost pri načrtovanju in implementaciji več kot nujna.

Na kakšne načine sodelujete z Univerzo v Ljubljani?
Univerza v Ljubljani je naš strateški razvojni partner. Z njo nas veže razvojno sodelovanje že vse od začetka delovanja Gorenja. Sodelujemo v okviru nacionalnih projektov, sofinanciranih s strani pristojnih ministrstev oz. agencij (znanost, gospodarstvo) ter v okviru mednarodnih projektov, Evropske komisije, npr. Obzorje 2020.

Za lažje razvojno sodelovanje z Univerzo je Gorenje pred nekaj leti podpisalo krovni sporazum o raziskovalno-razvojnem sodelovanju. S strateško pomembnimi raziskovalnimi skupinami, katerih znanje in storitve pogosto potrebujemo, imamo podpisane dolgoročne pogodbe. Z ostalimi skupinami pa sodelujemo pri izvedbi posameznih aktivnosti, ki trajajo do enega leta.

Zakaj ste se odločili iskati pomoč oziroma priložnosti za sodelovanje na fakultetah?
Razvojni cikel v Gorenju je kljub kompleksnosti zelo kratek, saj moramo vsako leto predstaviti na sejmih elektronike nove ali vsaj izboljšane izdelke. Seveda tudi kupci v trgovinah pričakujejo vsako leto izboljšane, lepo oblikovane aparate, kar je pri hudi konkurenci na trgu gospodinjskih aparatov in veliki možnosti izbire precejšen izziv.

Sodelovanje s fakultetami nam omogoča hitrejši razvoj ter odpravo morebitnih težav že med zasnovo novih izdelkov.

Kako ste pristopili do fakultet in raziskovalcev na Univerzi v Ljubljani?
Na fakultetah, za katere smo ocenili, da bi bilo sodelovanje obojestransko zanimivo, smo opravili vrsto informativnih sestankov, na katerih smo predstavili naše izzive ter potrebe. Z zanimanjem pa smo prisluhnili tudi predstavitvam zmožnosti raziskovalnih skupin.

S fakultetami se povežemo na osnovi informacij o kakovosti raziskovalne skupine ter opreme in programov, ki jih imajo. Pri odločitvi za sodelovanje je zelo pomembna odzivnost, spoštovanje dogovorjenih rokov ter izkušnje.

Občasno sodelujemo tudi s študenti pri temah doktorskih, magistrskih in diplomskih nalog. Poudariti želimo, da je večina današnjih strokovnjakov iz Gorenja študirala na Univerzi v Ljubljani.

Kakšni so rezultati vašega sodelovanja z Univerzo v Ljubljani?
V Gorenju največ sodelujemo s Fakulteto za strojništvo, sledita Biotehniška fakulteta ter Fakulteta za elektrotehniko. Rezultate našega sodelovanja lahko raziskovalci prepoznajo v naših izdelkih. Omeniti želim predvsem sodelovanje s skupino prof. dr. Boltežarja iz Fakultete za strojništvo v Ljubljani, kjer smo skupaj rešili zahtevne izzive dinamičnega odziva in stabilizacije pralnih strojev. Na to temo imamo tudi nekaj skupnih patentov, enega pa prav v teh dneh vlagamo. Rezultat skupnega dela raziskovalcev iz Fakultete in Gorenjevih strokovnjakov je pralni stroj, ki je med najbolj stabilnimi na trgu, vse to pa nam je omogočilo tudi razvoj drugih funkcij in skrajšanje pralnih časov. Vse za zadovoljne uporabnike.

Na kakšen način naj podjetja in raziskovalci najdejo skupni jezik, na kakšen način je potrebno komunicirati en z drugim?
V komunikaciji z raziskovalci na Univerzi v Ljubljani nimamo težav; ne nazadnje je v Gorenju zaposlenih 10 doktorjev znanosti, ki natanko vemo, kaj za razvoj aparata potrebujemo ali želimo.

Nasvet bi bil torej: za komunikacijo z raziskovalci določite osebo, ki razume »raziskovalni jezik, tematiko«; najpogosteje so to kar raziskovalci v podjetju?
Tako je.

Česa si še želite v procesu sodelovanja z raziskovalci in Univerzo v Ljubljani?
Želimo si, da bi laboratoriji oz. raziskovalne skupine znotraj fakultete med seboj bolj sodelovale. To bi nam omogočalo manj administracije in celovitejše reševanje problemov.

Kaj bi bilo po vašem mnenju treba spremeniti in izboljšati v procesu iskanja pravih kadrov, ekspertiz in opreme na fakultetah? (ponudba na spletnih straneh, vstopna točka UL, …)
Za večino malih podjetij, ki le s težavo pridejo do informacij o znanju, ki jim je na voljo na Univerzi, bi bila vstopna točka UL zelo primerna rešitev. Bolj pregledno urejeno ekspertno znanje ter raziskovalna področja bi prav tako olajšala dostop podjetij do Univerze v Ljubljani in njenih fakultet.

Kaj bi svetovali drugim podjetjem glede načina pristopanja k razvoju inovacij z Univerzo v Ljubljani?
Znanje in rezultati, ki jih je mogoče dobiti z Univerze v Ljubljani, so povsem primerljivi tujimi, a je že zaradi bližine in možnosti neposrednega komuniciranja sodelovanje precej lažje. V Gorenju kot globalnem podjetju si želimo, da bi se to sodelovanje še okrepilo.