Festival UNI.MINDS 2021: Konkretni izzivi podjetij
Preberite si opise izzivov
Izziv NLB – podatkovno opismenjevanje organizacije
11. november, 13.30-13.50
Podatkovna znanost in umetna inteligenca sta vprašanje tako ljudi kot tehnike. Razumevanje podatkov in tega, kar lahko ponujajo zdaj, je bistvena veščina, ki jo potrebujejo vsi sedanji in prihodnji zaposleni, da lahko učinkovito delujejo v novi podatkovni ekonomiji. To veščino lahko poimenujemo kar podatkovna pismenost. Naloga tega izziva je pripraviti načrt podatkovnega opimenjevanja organizacije, ki bo vse več zaposlenim omogočil, da ustvarjajo vrednost iz podatkov z uporabo sampopostrežnega pristopa k podatkovni znanosti in umetnostni inteligenci, t.j. ki bo omogočil demokratizacij podatkov v organizaciji.
Kontakt: franc.bracun@nlb.si
Izziv PlanetCare – uporaba ali recikliranje zbranih vlaken iz pranja
11. november, 13.30-13.50
Pri filtriranju vlaken iz pranja nastaja odpadek sestavljen iz termoplastičnega poliestra, ujetih vlaken in nečistoč za katerega želimo najti najboljšo možnost recikliranja.
PlanetCare zunanji filtri za zaustavljanje vlaken iz pranja za svoje delovanje uporabljajo kartušo v katero se vlakna ulovijo. Rabljene kartuše, ki jih uporabniki vračajo, obnovimo, pri čemer ponovno uporabimo več kot 90 % kartuše. Sam filtrirni element, ki predstavlja okoli 5 ut% pri obnovi kartuše postane odpadek, ki ga želimo reciklirati. Sestavljen je iz termoplastičnega poliestra, ujetih vlaken in nečistoč. Iščemo inovativne ideje kako in v kakšen izdelek reciklirati ta odpadek. Pri uporabi bi želeli uporabiti zgodbo, ki jo edinstven odpadek prinaša.
Priporočena znanja za reševanje izziva:
- Tehnologije recikliranja
- Proizvodni procesi
- Oblikovanje
- Inovativno trženje
Kontakt: andrej.krzan@planetcare.org
Izziv Steklarna Hrastnik – zbiranje transparentnega stekla v Zasavju za znižanje ogljičnega odtisa
11. november, 13.50-14.10
Priprava izvedbenega načrta projekta za zbiranje transparentnega stekla v Zasavju za znižanje ogljičnega odtisa taljenja stekla
Steklarna Hrastnik proizvaja eno najčistejših stekel na svetu, iz katerega izdeluje premijsko embalažo za žgane pijače, parfumerijo in kozmetiko. Za takšne izdelke je potrebno zelo čisto transparentno steklo (ang. extra-white flint glass), ki se običajno proizvajal iz zelo čistih surovim, katere vsebujejo zelo malo železa. Za proizvodnjo takšnega stekla se kot sekundarno surovino uporablja zgolj odpadno steklo iz lastnega procesa, ki je dovolj čisto. Železo (v obliki Fe2O3) v steklu namreč povzroča neželeno obarvanje in s zmanjšuje kvaliteto stekla. Uporaba recikliranega stekla je sicer običajna pri manj kvalitetnem embalažnem steku, kjer popolna transparentnost ni zahtevana.
Na trgu sicer obstaja tudi transparentno odpadno reciklirano steklo, ki pa pogosto vseeno presega želen nivo Fe2O3 (pod 400 ppm). Razlog za to je v tem, da se pri zbiranju stekla različne barve stekla pomeša med seboj. Tako na primer končajo zelene steklenice z večjo koncentracijo železa skupaj s transparentnimi steklenicami v istem zabojniku. Zbrano steklo se potem pogosto obdela tako, da se pomelje ter loči na tri barvne frakcije: transparentno, zeleno in rjavo. Kljub temu pa postopek ločevanja ni popoln in tako pripravljeno steklo običajno ne dosega želene kakovosti za uporabo v zelo čistih steklih. Bistveno boljšo kvaliteto odpadnega stekla pa bi dobili, če bi že v začetku ločevali steklo po barva (npr. v ločenih zabojnikih), na ta način bi se izognili temu, da se steklo pri obdelavi kontaminirali z drugimi barvami.
Izziv in naloga projekta je:
- Preučiti možnosti (potencial v tonah) za zbiranje transparentnega stekla v Zasavju in v Sloveniji
- Analizirati in oceniti nivo kakovosti zbranega transparentnega stekla in določiti potencial (v tonah) za dodajanje zbranega transparentnega stekla v proizvodnji proces Steklarne Hrastnik
- Izdelati izvedbeni načrt za pilotni projekt zbiranja transparentnega stekla v Zasavju
- Izdelati idejni tehnološki projekt za proces dodajanja zbranega transparentnega stekla iz Zasavja v zmes za taljenje stekla
- Izdelati tehno-ekonomsko analizo zbiranja in uporabe transparentnega stekla v Steklarni Hrastnik ter določiti potencial zmanjšanje emisij TGP z uporabo recikliranega stekla
Nameni in cilji projekta:
- Večji delež ločevanja odpadkov
- Uporaba sekundarnih surovin
- Dekarbonizacijo taljenja stekla
- Spodbujanje sodelovanja gospodinjstev in podjetij pri skupnem udejstvovanju na področju krožnega gospodarstva
Potrebne ekspertize: Okoljevarstvene vede, kemija, materiali, strojništvo, energetika, ekonomija, marketing, upravne vede, pravo, komunikologija, sociologija, in drugo.
Kontakt:
Tilen Sever, tilen.sever@hrastnik1860.com
Simona Lesar, simona.lesar@hrastnik1860.com
Izziv Plastika Skaza – digitalizacija za bolj trajnostno proizvodnjo
11. november, 13.50-14.10
Naslov izziva: Digitalizacija za bolj trajnostno proizvodnjo
Pot k trajnostnem razvoju ni zaznamovana samo s spremembo navad in materialov, ampak tudi s tehnologijo, digitalizacijo in sodelovanjem. Hitrost, s katero se lotevamo trajnostnega razvoja, je žal prepočasna, tako na poslovnem nivoju, kot pri navadah, ki jih imamo kot posamezniki. Da bi to pospešili in hitreje odreagirali, ne samo s sprotnim reševanjem izzivov, temveč tudi z dejanskimvračanjem zemlji, je nujno, da vključimo vso tehnološko znanje, ga nadgradimo in ne govorimo o trajnostnem razvoju brez vključevanja digitalizacije, avtomatizacije, napredne tehnologije, umetne inteligence itd. V podjetju Skaza že leta uvajamo trajnostne materiale, v zadnjem letu smo dali tudi velik del poudarka na digitalizaciji, kot podpori trajnostnemu razvoju. Želimo si, da bi to znanje uporabili tudi na naših izdelkih in procesih ter tako tudi uporabnikom omogočili hitrejšo in enostavnejšo spremembo navad.
The path to sustainable development is not only changing human habits and products, but also strongly dependent on technology, digitization and collaboration. Unfortunately, the speed of tackling sustainable development is too slow, both at the production level and habits, we have as individuals. In order to accelerate this and react faster, not only by solving challenges on the spot, but actually start giving back to the planet, it is necessary to include all technological knowledge, and not talk about sustainable development without including digitalization, automation, advanced technologies, artificial intelligence etc. Skaza has been introducing sustainable materials for years, and in the last year we have started a lot of digitalisation projects in our production line as a support for sustainable development. However, we would like to use this knowledge on our products and processes as well, thus enabling our costumers to change their habits faster and easier.
Kontakt: branka.viltuznik@skaza.com
Izziv TPV AUTOMOTIVE
11. november, 14.10-14.30
Podjetje TPV AUTOMOTIVE je globalni dobavitelj avtomobilskih komponent že več kot 30 let. V podjetju smo se uspešno prebili na trg elektrifikacije vozil s proizvodnjo aluminijastega nosilca baterije za električno vozilo Volvo XC 40 Recharge, ki je nasploh prvi povsem električni serijsko proizveden Volvo. Za uspešno pridobivanje posla in uspešno proizvodnjo smo v podjetju razvili povsem nov inovativen proces izdelava nosilca baterije, ki vključuje veliko procesnih korakov in predstavlja precejšnjo mero kompleksnosti.
Eden od pomembnih procesnih korakov je transport nosilcev baterij od sestavne linije preko tunela za sušenje do linije za končno kontrolo in pakiranje. Robot mora naložiti čim večje število nosilcev baterij na transportno enoto, katera nosilce odpelje do sušilne linije. Transportna enota gre skozi sušilno linijo, kjer poteka proces sušenja, ki traja 90 minut. Ko je proces sušenja zaključen transportna enota odpelje nosilce od sušilne linije do linije za končno kontrolo in pakiranje.
Izziv je razviti transportno enoto, ki bo omogočala omenjeni transport ob upoštevanju omejitev in zahtev.
Pri konstrukciji transportne enote je potrebno upoštevati naslednje zahteve in omejitve:
1. Na transportno enoto je potrebno naložiti čim več nosilcev baterij.
2. Transportna enota ne sme presegati dolžine 2,5 m, širine 2 m in višine 4,5 m (višina stropa).
3. Skupna teža transportne enote ne sme presegati 700 kg.
4. Čas nalaganja enega kosa je največ 20 sekund, nov kos je naložen vsaki 2 minuti.
5. Masa enega nosilca baterij je 75 kg. Dimenzije so navedene na sliki.
6. Posegi vezani na proizvodno halo kot so poglobitve tal ipd. niso zaželeni.
7. Transportna enota mora biti sposobna prepeljati skupno dolžino, ki je 170 m.
8. Tip robota, ki nalaga nosilce baterij je KUKA KR 360-2. Pri razvoju transportne enote je potrebno upoštevati njegove specifikacije.
9. Robot je dvignjen od tal 442 mm.
Kontakt: s.cvijanovic@tpv.si